Search the digital library catalog

Abstract: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Keywords: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Published in DKUM: 07.04.2011; Views: 6869; Downloads: 1024
Full text (1,31 MB)