| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Keywords: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 309; Downloads: 54
.pdf Full text (844,65 KB)

2.
Delo na črno in siva ekonomija v sezonskem delu v kmetijstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Larisa Leskovšek Potočan, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno lažjemu razumevanju dela na črno in sive ekonomije na splošno kot tudi v kmetijstvu. Razloženo je, kaj je delo na črno, in prikazano, kako in v kakšni količini se pojavlja v različnih državah sveta. Obrazloženo je, kdaj in kdo so izjeme dela na črno in kateri državni organi opravljajo nadzor nad zakonitim delom. Prikazano je tudi, v kakšni meri so izvajali nadzore in koliko je bilo dejanskih kršitev. Opisano je tudi delo na črno v kmetijstvu in njegove pojavne oblike. Storjena je bila primerjava deleža dela na črno, ki se pojavlja po svetu, in dela na črno v kmetijstvu. Ugotavljala sem tudi, v katerih kmetijskih panogah se delo na črno največkrat pojavlja. Po celovitem pregledu dela na črno na splošno in v kmetijstvu sem se osredotočila še na sivo ekonomijo. Razložila sem pojem sive ekonomije in ugotovila, kje in v kakšnih oblikah se na svetu največkrat pojavlja. Nato sem se ponovno osredotočila na kmetijski sektor. Storjena je bila primerjava sive ekonomije v kmetijstvu v različnih evropskih državah. Poskušala sem poiskati tudi vzroke za njeno nastajanje in panoge, kjer se največkrat pojavlja. Kot zadnje sem opisala tudi ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje sive ekonomije in dodala nekaj predlogov, ki bi lahko k temu tudi pripomogli.
Keywords: delo na črno, siva ekonomija, kmetijstvo, sezonska dela, nezakonito delo, nadzor, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 348; Downloads: 32
.pdf Full text (766,89 KB)

3.
Zloraba dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji z namenom dela na črno v RS in državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tom Gracar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Današnji čas je zaznamovan z množičnimi migracijami, ki so posledica zapletenih mednarodnih odnosov in konfliktov. Migracije pomenijo določena tveganja v povezavi z ekonomsko, varnostno, družbeno in kulturno situacijo tudi v državah Evropske unije, saj imajo velik vpliv na proces evropskega povezovanja, ki predvideva prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi na prostoru Evropske unije in odpravo notranjih meja med članicami. Kljub dogovoru med članicami se to izvršuje le delno, saj določene države Evropske unije ponovno uvajajo nadzor na svojih mejah. S tem se pojavljajo dvomi o prihodnosti Evropske unije. Države članice Evropske unije morajo skupaj poiskati način, kako omejiti in obvladovati tokove priseljencev in prosilcev za azil. Državljani Evropske unije želijo, da je Unija solidarna z ljudmi, ki bežijo pred preganjanjem in vojno, a odločna proti tistim, ki nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v Evropi. Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zelo priljubljena kot izhodiščna točka za nadaljnjo migracijo tujcev v okviru Evropske unije, saj jim izdano dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji omogoča prosto gibanje in bivanje v vseh članicah Evropske unije. Organi pregona ugotavljajo, da obstajajo primeri, ko si tujci pridobijo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji v nasprotju z zakonsko predpisanimi nameni. Ti tujci se v želji po večjem zaslužku zaposlujejo na črno in se nemalokrat po neuspelem poskusu zaposlitve pričnejo ukvarjati s kriminalnimi dejanji, kar vpliva na znižanje standarda varnosti. Drugi primer je ustanavljanje t. i. slamnatih podjetij, ki služijo predvsem za pridobivanje dovoljenj za prebivanje ali za »pranje denarja«. O različnih primerih zlorab nas vsakodnevno obveščajo sredstva javnega obveščanja. Prav tako se je treba zavedati, da migracije predstavljajo za državo tudi določeno finančno breme. To finančno breme je mišljeno v smislu celote vseh mehanizmov države (pristojnih organov), ki so odgovorni za nadzor in obravnavo migracij.
Keywords: migracije, dovoljenja za prebivanje, delo na črno, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 611; Downloads: 77
.pdf Full text (938,59 KB)

4.
Siva ekonomija v kozmetični industriji
Ornela Kešelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Keywords: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 967; Downloads: 87
.pdf Full text (730,77 KB)

5.
Delo na črno v gostinstvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Danijel Pranjić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Delo na črno predstavlja problem, ki ga pristojni organi in zakonodajalec poskušajo izkoreniniti že leta. To je protizakonita dejavnost, ki se pojavlja in ponavlja že vrsto let ter omejuje in slabi gospodarsko dejavnost. Leta 2014 so bili v upanju na boljši nadzor nad tovrstnimi kršitelji sprejeti novi ukrepi za boj proti delu na črno, kot tudi večje globe kršiteljem. Najbolj pogosto se delo in zaposlovanje na črno kažeta v večjih gospodarskih panogah (npr. v prometu, gradbeništvu, gostinstvu) (Dernovšek, 2013). Podjetja, oziroma delodajalci, želijo na ta način zmanjšati svoje stroške in privarčevati, posamezniki pa želijo npr. dodatno zaslužiti, se izogniti plačevanju davkov ipd. Negativne posledice pa občutijo vsi prebivalci, saj je zaradi dela in zaposlovanja na črno oškodovan državni proračun. Problem dela na črno je v nemerljivosti, kar pomeni, da o tem pojavu nimamo povsem točnih podatkov, v kolikšni meri se kaže na letni ravni. V diplomskem delu sta predstavljena delo in zaposlovanje na črno v gostinstvu, na kakšen način se izvajata ter značilnosti takšnega opravljanja. Predstavljeni so tudi razlogi, zaradi katerih prihaja do dela na črno, ter sankcije in posledice. Predstavljene so inšpekcijske službe, njihove pristojnosti in učinkovitost na tem področju. Opravili smo tudi raziskavo, pri kateri smo več oseb z izkušnjami z delom v gostinstvu anketirali glede izkušenj s tovrstnim delom, predvsem pa nas je zanimalo, zakaj se posameznik odloči za delo na črno v gostinstvu, katere so pozitivne in negativne posledice ter ali bi v prihodnje še zmeraj opravljali delo na črno v tej panogi.
Keywords: diplomske naloge, gostinstvo, kaznivo dejanje, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec
Published in DKUM: 08.10.2019; Views: 2525; Downloads: 646
.pdf Full text (1,37 MB)

6.
Problem sive ekonomije v sloveniji in državah evropske unije
Katja Edelbaher, 2017, master's thesis

Abstract: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno. Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države. Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji. Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Keywords: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Published in DKUM: 26.01.2018; Views: 3589; Downloads: 613
.pdf Full text (1017,45 KB)

7.
UČINKOVITOST ORGANOV NADZORA PRI PREPREČEVANJU ZAPOSLOVANJA IN DELA NA ČRNO
Anja Križnik, 2016, master's thesis

Abstract: Delo na črno je prisotno v vseh državah članicah, za njegovo zmanjšanje si že vrsto let prizadeva Evropska komisija. Najbolj so izpostavljene revnejše države, kjer prebivalci razpolagajo z nižjimi dohodki in manjšimi davčnimi stopnjami. Zaradi gospodarske krize, vse večje stopnje brezposelnosti, nezadovoljstva z delovnimi pogoji ter plačilom, želje po dodatnem zaslužku se vse več ljudi odloča zanj. Negativne posledice nosi za državo, saj jo prikrajša za davčne prihodke in socialne prispevke. Večina se odloča zlasti za gospodinjska opravila, gradbeništvo, gastronomske storitve, vzdrževalna dela ter osebne storitve. Med njimi je vse več moških, ki razpolagajo z večjo količino časa. Problematika pri nadzoru dela in zaposlovanja na črno je celovitost postopkov, težji dostop do uradnih dokumentov ter nepopolnost in zastarelost informacij, kar podaljšuje proces. Delodajalci skušajo z zaposlovanjem na črno zmanjšati stroške dela, kar po drugi strani ogroža socialno in zdravstveno varnost delavca. Posamezniki, ki delajo na črno opravljajo dela v slabših in težjih pogojih, niso opravičeni do zdravstvenega, pokojninskega in nezgodnega zavarovanja, nimajo pravice do regresa, dopusta, povrnitve potnih stroškov ter niso upravičeni do nadomestila v primeru brezposelnosti.
Keywords: delo na črno, zaposlovanje na črno, nadzor, socialna varnost, gospodarska kriza
Published in DKUM: 11.01.2017; Views: 1117; Downloads: 134
.pdf Full text (816,41 KB)

8.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Keywords: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 3453; Downloads: 438
.pdf Full text (3,56 MB)

9.
NOVI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE SIVE EKONOMIJE V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EU
Eva Šoštarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Siva ekonomija je pojav, ki v svetovnem gospodarstvu dobiva vedno večji pomen in dosega mednarodne razsežnosti in čeprav je prikrita formalni ekonomiji jo je potrebno izmeriti in oceniti, da lahko vlade s pomočjo davčnih organov pripravijo strategije in ukrepe za zajezitev. V diplomski nalogi je predmet obravnave najprej davčni vidik sive ekonomije, kjer ugotavljamo na katere davke in na izpad katerih prihodkov vpliva. V nadaljevanju predstavimo rešitve in ukrepe ter zakonodajo, ki je sprejeta v Sloveniji. Kot ukrepe in rešitve predstavimo poostren davčni nadzor, ukrepe s področja dela in zaposlovanja na črno, spodbujanje brezgotovinskega plačevanja in davčne blagajne. Za lažjo predstavo o tem, v kolikšni meri vpliva siva ekonomija na slovensko gospodarstvo pa predstavimo in primerjamo še ukrepe v tujini. Kot končno ugotovitev pa lahko strnemo, da je nadvse pomembno meddržavno sodelovanje na področju sive ekonomije, predvsem za lažji in boljši pretok informacij s področja obdavčitve in utaj. Obravnavana tema sive ekonomije je predmet mnogih srečanj evropskega vrha, saj želijo poenotiti in uzakoniti skupne smernice in strategije.
Keywords: siva ekonomija, delo na črno, obdavčitev, davčne utaje, ukrepi proti sivi ekonomiji, davčne blagajne
Published in DKUM: 06.07.2016; Views: 1435; Downloads: 275
.pdf Full text (962,42 KB)

10.
PRAVNA PODLAGA ZA ZAPOSLITEV IN DRUGE OBLIKE PLAČANEGA DELA V SLOVENIJI
Eva Učakar, 2016, master's thesis

Abstract: Delovnopravna zakonodaja se redno spreminja, zato jo je potrebno spremljati. Obravnavana tema vključuje trenutno veljavne predpise na področju delovnih razmerij in del na podlagi pogodb civilnega prava. V tem delu obravnavamo aktivnosti, ki potekajo pred sklenitvijo pogodb za plačano delo, potek sklepanja pogodb, pogodbe za plačano delo, ki so trenutno na voljo v Sloveniji ter prenehanje teh pogodb. Opredeljujemo stranke pogodb, vsebino in obliko pogodb, obveznosti in pravice pogodbenih strank. Za sklenitev pogodb o zaposlitvi je potrebno izvesti predpisane aktivnosti, ki so določene z Zakonom o delovnih razmerjih-1. Ob izbiri primernega kandidata za opravljanje plačanega dela sledi izbira primerne pogodbe dela in sklep pogodbe, ki se navadno začne s pogajanji strank pogodbe, sledi sestava ponudbe pogodbe, ki ima določen rok veljavnosti in na koncu sklep pogodbe o delu, če se obe stranki strinjata. Pogodbe o zaposlitvi se praviloma sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vendar Zakon o delovnim razmerjih-1 navaja še izjeme: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnikom, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci. Na ravni dejavnosti se sklepajo kolektivne pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe za delo na podlagi civilnega prava, temeljijo predvsem na določbah Obligacijskega zakonika. Omogočajo delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodb o začasnem in občasnem delu upokojencev ter študentov in dijakov, osebnega dopolnilnega dela, samozaposlovanja, kmetijskega gospodarjenja in mrežnega marketinga. Nepoznavanje in nespoštovanje zakonov in predpisov dela lahko vodi do dela na črno, ki je prepovedano. Nedoločenost zakonskih predpisov pogodb dela na podlagi civilnega prava vodi v prekarnost dela.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, civilno pravo, pogodbe za delo, delo na črno, plačano delo, kolektivna pogodba
Published in DKUM: 07.03.2016; Views: 2230; Downloads: 257
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica