Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom. Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021. Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost. Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu.
Keywords: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 744; Downloads: 70
Full text (1,28 MB)

Abstract: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Keywords: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1262; Downloads: 431
Full text (548,84 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Empatični odnosi je prisoten od rojstva pa vse do smrti človeka. Pri tem se skozi življenje izpopolnjuje in je vedno bolj poglobljen ter kompleksen. V zdravstveni negi je empatija izrednega pomena, saj lahko medicinske sestre z njo pri pacientu vzpostavijo zaupljiv in pristen empatičen stik. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Raziskava je potekala na internističnem področju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo n = 30 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Od tega jih 57 % anketiranih meni, da empatija pomeni sposobnost razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi in 40 % anketirancev opisujejo empatijo kot sposobnost postaviti se v kožo drugega in razumeti njegovo stisko, 3 % pa jih meni, da je to sposobnost, postaviti se na mesto nekoga drugega. Poleg tega 83 % vprašanih anketirancev meni, da uporaba empatičnega pristopa v holistični obravnavi pacienta pripomore k izboljšanju kakovosti zdravstvene nege, 17 % pa jih ne vidi razlike v izboljšanju kakovosti zdravstvene nege z uporabo empatičnega odnosa. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da diplomirane medicinske sestre/ diplomirani zdravstveniki imajo empatični odnos pri obravnavi pacienta ter pri komunikaciji poskušajo dajati pacientu občutek aktivnega poslušanja.
Keywords: empatija, emocionalno delo, zdravstvena nega, medicinske sestre, bolnišnica, interno področje, anketni vprašalnik.
Published in DKUM: 31.03.2017; Views: 4112; Downloads: 1105
Full text (1010,96 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča:v diplomskem delu obravnavamo mladostnika ter njegovo samopodobo v času odraščanja. Namen diplomskega dela je predstaviti mladostnika, obdobje odraščanja, ki je že samo po sebi težko, saj je to prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju pride do intenzivne rasti in dozorevanja v fizičnem in psihičnem smislu. Mladostniki iščejo lastno identiteto, razvijajo svojo spolno vlogo, urejajo odnos do staršev in drugih odraslih, usmerjajo odnosz vrstniki in oblikujejo odnos do dela z razvijanjem ustvarjalnosti.Želeli smo predstaviti pomen zdrave samopodobe, ki je eno temeljnih področij osebnosti, saj zajema celotno predstavo, mnenj, stališč, ki jih imamo v sebi, vrednosti, ki si jih pripisujemo in odnos,ki ga imamo do samih sebe. Na koncupa je predstavljenavloga in vplivter zdravstveno vzgojno delo zdravstvenih delavcev pri mladostnikih in starših. Metodologija raziskovanja: uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Uporabili smo anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: vraziskavi je sodelovalo 58 dijakov srednje zdravstvene šole Celje.Na podlagi analize smo ugotovili, da ima večji del anketiranih mladostnikov pozitivno samopodobo ter da se zavedajo pomena zdrave samopodobe v obdobju odraščanja. Sklep:mladostnike je potrebno o pozitivni samopodobi ozaveščati, potrebno jim je razložiti njen pomen in vpliv. Vloga zdravstvenih delavcev je, da mladostnike in starše poučujejo o pomenu zdrave samopodobe in zdravem ne stresnem načinu življenja.
Keywords: mladostnik, samopodoba, družba, družina, vloga medicinske sestre, zdravstveno vzgojno delo.
Published in DKUM: 30.05.2014; Views: 7966; Downloads: 2411  (1 vote)
Full text (1,17 MB)

Abstract: Stres ni pojav sodobnega časa, temveč mehanizem, ki človeku omogoča prilagoditev zunanjim spremembam. Je reakcija našega organizma na spremembe v okolju. V prazgodovini je bil stres tisti, ki je človeku omogočil preživetje, saj je spodbudil beg ali boj. Danes se mehanizem stresa sproži, tudi ko nam ne gre za življenje, npr. pred pomembnim sestankom. Ta stres je lahko pozitiven, če se nam zdi, da okoliščine obvladujemo ali negativen, če ocenimo, da razmer ne obvladujemo dobro. Medicinske sestre se vsak dan srečujejo z življenjem in smrtjo, ki je pritisk, ki ga občutijo le še redki, ki opravljajo kakšen drug poklic. Poskrbeti morajo za paciente, medtem pa se spomniti vsake besedice iz medicinskih knjig, da lahko pozdravijo bolnega. Poleg tega delajo v daljših izmenah, ponoči, podnevi in ob praznikih in vikendih. Medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene precejšnjemu stresu, zato je pomembno, da se znajo nanj ustrezno odzvati. Magistrska naloga zadeva problem stresa na delovnem mestu in vsebuje pet poglavij. Prvo poglavje teoretičnega dela pojasnjuje kaj je stres in kaj so stresorji. Nato smo opredelili vrste stresa ter posledice stresa na delovnem mestu. Naslednje poglavje je osredotočeno na stres na delovnem mestu. V četrtem poglavju smo ponazorili simptome stresa na delovnem mestu. Opredelili smo zmanjšanje učinkovitosti pri delu, izgorevanje na delovnem mestu, stroške, kot posledica stresa, absentizem in smrt od službe. V zadnjem, empiričnem delu, je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med medicinskimi sestrami v UKC Maribor. Z raziskavo smo ugotavljali, ali je delo medicinskih sester stresno in, ali so danes bolj pod stresom kot so bile pred petimi leti. Ugotavljali smo, kateri je najpogostejši vzrok stresa medicinskih sester, ter ali je izmensko delo zanj stresno. Raziskali smo tudi najpogostejši dejavnik za zmanjševanje obremenitev pri delu. Podali smo tudi predloge za zmanjševanje stresa pri delu medicinskih sester v UKC Maribor.
Keywords:  Stres na delovnem mestu,  Stresorji na delovnem mestu,  Medicinske sestre in stres pri delu,  Izmensko delo.
Published in DKUM: 29.06.2011; Views: 4383; Downloads: 818
Full text (555,70 KB)