1. Vodenje sodelavcev, ki delajo na daljavoLara Sagadin, 2025, undergraduate thesis Abstract: Vodenje na daljavo postaja novi trend vodenja podjetij, saj jim to omogoča tehnološki razvoj in spremenjene delovne razmere, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri delu. Vedno več podjetij je začelo prakticirati vodenje zaposlenih na daljavo. V diplomskem delu smo proučili ključne vidike vodenja zaposlenih v organizaciji in na daljavo. V teoretičnem delu so predstavljeni definicije vodenja, stili vodenja ter tudi vloge in spretnosti dobrih vodij. Osredotočili smo se tudi na elemente vodenja, med katere spadajo komunikacija, motivacija, razvoj zaposlenih ter vpliv organizacijske kulture na delo v organizaciji. Eno poglavje smo namenili vodenju na daljavo, kjer smo proučili razne definicije vodenja na daljavo, elemente vodenja na daljavo, prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika organizacije in vidika zaposlenih, s katerega lahko ugotovimo, da je kar nekaj prednosti in slabosti dela na daljavo. Ena od teh prednosti dela na daljavo je fleksibilen urnik za zaposlene, kar omogoča boljše ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Posebej smo se osredotočili na izzive vodij, s katerimi se spopadajo pri delu na daljavo, ter tudi kako se zaposleni spopadajo z raznimi izzivi. Raziskovali smo vodenje na daljavo v podjetju X, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali vidike, kot so zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost komunikacije ter vpliv organizacijske klime na uspešnost dela. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da so ključni dejavniki uspešnega vodenja na daljavo jasna opredelitev ciljev, učinkovita uporaba digitalnih komunikacijskih orodij, fleksibilnost pri delu in prilagojene strategije motiviranja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave, ki vključujejo okrepljeno interno komunikacijo, spodbujanje timskega povezovanja ter večjo podporo zaposlenim pri prilagajanju delu na daljavo.
Keywords: vodenje na daljavo, delo od doma, motivacija zaposlenih na daljavo, izzivi dela na daljavo, prilagoditev delovnega mesta
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (1,40 MB) |
2. Vidiki varovanja zdravja pri izvedbi terenskega dela pouka geografije v osnovnih in srednjih šolah Podravske regije : magistrsko deloAnja Juhart, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo varnost pri načrtovanju in izvajanju terenskega dela pri pouku geografije v osnovnih in srednjih šolah Podravske regije. Teoretični del raziskuje pomen geografskega terenskega dela, izzive pedagoškega dela na terenu in tveganja predpisanih ekskurzij. Predstavimo pogoste bolezni in poškodbe, ki se pojavljajo v šoli ter dejavnosti in ukrepe za njihovo preprečevanje. Preučimo zakonodajo na področju varnosti in priporočila NIJZ-ja za izboljšanje varnosti učencev in dijakov. V empiričnem delu s polstrukturiranim intervjujev, izvedenim z 20 intervjuvanci (10 učiteljev geografije in 10 svetovalnih delavcev), ugotavljamo, da je vidik varnosti ključnega pomena in vpliva na pedagoško delo. Zaznan je porast zdravstvenih in učnih težav učencev in dijakov, kar zahteva prilagoditve pri načrtovanju in izvajanju pouka. V prihodnje bo pozornost potrebno nameniti izobraževanjem učiteljev geografije in svetovalnih delavcev na področju zagotavljanja varnosti učencev v šoli in izdelati krovni dokument dejavnikov tveganja in postopkov varne izvedbe terenskega dela. Za izboljšanje varnosti je ključno sodelovanje z zdravstveno stroko, ki bi podpirala izobraževanje strokovnih delavcev v šoli in podporo pri obravnavi zdravstvenih težav učencev in dijakov
Keywords: terensko delo, geografija, zdravstvena tveganja, preventivni ukrepi, varnost, Podravska regija
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,41 MB) |
3. Higiena spanja zdravstvenih delavcev zaposlenih v večizmenskem deluGlorija Drobec, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Posledice nespečnosti se odražajo na posameznikovem življenju v službi in doma.
Najpogostejše posledice večizmenskega dela v zdravstvu so motnje spanja. Posledice
slabe spalne higiene vplivajo na duševno in fizično zdravje posameznika. Namen
zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je higiena spanja zdravstvenih delavcev
zaposlenih v večizmenskem delu.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela je bil izveden sistematičen pregled literature v
mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline in Google Schoolar. Uporabljena je
bila opisna metoda dela. Glede na izbrani iskalni niz in vključitvene kriterije je bilo v
analizo vključenih trinajst znanstvenih virov. Za analizo je bila uporabljena analiza
vsebine.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je motnja spanja najpogostejša težava izmenskih
delavcev. K temu se pridružujejo kronične bolezni in duševne motnje. Z vsebinsko
analizo sta bili oblikovani dve glavni temi: posledice slabe higiene spanja in skrb za
higieno spanja. Nereden ritem spanja vodi do slabe higiene spanja in povzroča
dolgotrajne posledice pri izmenskih delavcih. Prilagoditve ljudi na izmensko delo se
razlikujejo glede na spol, starost in tudi na kronotip, ki ga ima posameznik.
Razprava in zaključek: Za vsakega izmenskega delavca v zdravstvu je pomembno, da
ohranja kvaliteto dela, kar je zaradi zaporednih nočnih izmen težko. Higiena spanja je
tako po ugotovitvah slaba.
Keywords: kakovost spanja, higiena spanja, spalno okolje, zdravstveni delavci, izmensko delo
Published in DKUM: 05.05.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (815,55 KB) |
4. Inovacija ali izguba človečnosti pri uporabi umetne inteligence v policijskem delu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNuša Katančič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Umetna inteligenca (UI) je področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov in algoritmov, sposobnih izvajanja nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Te naloge vključujejo prepoznavanje vzorcev, razumevanje naravnega jezika, učenje iz podatkov in sprejemanje odločitev. UI omogoča računalniškim sistemom, da simulirajo kognitivne procese, kot so razmišljanje, reševanje problemov in prilagajanje novim informacijam. V kontekstu policijskega dela UI omogoča avtomatizacijo in optimizacijo procesov, kot so analiza velikih podatkovnih zbirk, prepoznavanje obrazov in biometričnih podatkov, napovedovanje kriminalnih vzorcev ter spremljanje in zaznavanje varnostnih groženj. Poleg tehničnih vidikov pa se UI sooča tudi z etičnimi in pravnimi izzivi, kot so vprašanja pristranskosti, zasebnosti in odgovornosti pri uporabi teh tehnologij. Empirični del naloge temelji na analizi anketne raziskave, v kateri je sodelovalo 321 anketirancev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali UI lahko izboljša učinkovitost in varnost kazenskega pregona, ter oceniti, ali prinaša več prednosti ali slabosti. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev seznanjena z uporabo UI v policiji, vendar njihovo razumevanje tehnološkega delovanja ostaja povprečno. Najpogosteje prepoznane koristi vključujejo hitrejšo identifikacijo osumljencev, večjo natančnost pri preiskovanju kaznivih dejanj in zmožnost analize velike količine podatkov v realnem času. Kljub splošnemu zaupanju v UI in njen potencial za izboljšanje učinkovitosti policijskega dela anketiranci izražajo tudi pomembne pomisleke. Med njimi so nezadostno usposabljanje policijskega osebja, možna pristranskost algoritmov in kršitve zasebnosti pri zbiranju in uporabi podatkov. Prav tako večina anketirancev meni, da je UI lahko le dopolnilo, ne pa popolna zamenjava človeškega dejavnika v policiji. Družba ne vidi primarnega cilja uporabe UI zgolj v izboljšanju javne varnosti, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in osveščanju javnosti.
Keywords: umetna inteligenca, policijsko delo, prepoznava obrazov, predikcija, diskriminacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.04.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,43 MB) |
5. Vpliv modelov izmenskega dela na počutje medicinskih sester, zaposlenih v urgentnih ambulantahAnja Janežič, 2025, master's thesis Abstract: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja.
Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati.
V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Published in DKUM: 10.04.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,12 MB) |
6. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, master's thesis Abstract: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike.
Keywords: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma
Published in DKUM: 09.04.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,04 MB) |
7. Organizacija dela na daljavo v podjetju IQbator d. o. o.Dajana Popovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava temo organizacije dela na daljavo. S hitro rastjo tehnologije postaja delo na daljavo izvedljivo za večino podjetij. Način takega dela prinaša veliko prednosti, obenem pa tudi izzive, s katerimi se morajo soočiti tako vodje kot ostali delavci. Dobra organizacija v podjetju je ključni dejavnik za uspešno izvajanje dela na daljavo.
Keywords: delo na daljavo, teledelo, delo od doma, organizacija, delovni čas, komunikacija
Published in DKUM: 24.03.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,04 MB) |
8. Pristojnosti državnih služb v primeru medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Damiš, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali lahko z določenimi preventivnimi dejavnostmi v osnovni in srednji šoli preprečimo medvrstniško nasilje. Cilj je tudi ugotoviti, ali bi z večjo pristojnostjo določenih državnih organov v primeru medvrstniškega nasilja le-to začelo upadati. Diplomsko delo se osredotoča na pooblastila vsakega državnega organa, pri čemer so izpostavljene tudi morebitne pomanjkljivosti pooblastil v primeru medvrstniškega nasilja. Poseben poudarek je namenjen tudi neodzivnosti določenih državnih organov ob zaznavi medvrstniškega nasilja, saj posledično medvrstniško nasilje narašča. Pozornost je namenjena tudi raziskavi dejavnikov, ki prispevajo k nastanku medvrstniškega nasilja, ter kako socialni, psihološki in okolijski dejavniki vplivajo na dinamiko medvrstniških odnosov v šolskem okolju. Opisane so različne oblike medvrstniškega nasilja, kot so verbalno, fizično, socialno in elektronsko nasilje, ter kako se lahko le-te razlikujejo glede na vpletenost državnih organov. Poseben poudarek je namenjen tudi posledicam, ki lahko nastanejo, če državni organi ne odreagirajo učinkovito na medvrstniško nasilje, kakšen je vpliv na žrtve, njihove družine, pa tudi na širšo šolsko skupnost. V diplomsko delo je vključenih več intervjujev s strokovnjaki s področja medvrstniškega nasilja: delavka centra za socialno delo, sodnica Okrožnega sodišča Maribor, policist-vodja policijskega okoliša, učiteljica razrednega pouka. Zbrani odgovori so analizirani in predstavljeni v grafični obliki, pri čemer so podani komentarji na odgovore.
Keywords: medvrstniško nasilje, državne službe, pristojnosti, center za socialno delo, policija, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,49 MB) |
9. Analiza kompetenc generacije z pri delu na daljavoTea Kršinar, 2024, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili generacijo Z, njene dejavnike zaposlitve ter pogled na delo na daljavo in v kolikšni meri ceni svobodo, ki jo prinašajo sodobne oblike dela. Spoznali smo oblike dela na daljavo, kriterije za uspešno opravljanje dela ter prednosti in slabosti, ki jih ta oblika dela predstavlja zaposlenim. Da pa delo poteka nemoteno, mora posameznik razviti določene kompetence. Skozi literaturo smo ugotovili, da so te kompetence komunikacijske in digitalne, vodstvene in organizacijske ter kompetence ohranjanja ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ter kompetence upravljanja s človeškimi viri. Digitalne kompetence omogočajo uporabo potrebnih orodij, medtem ko organizacijske kompetence pomagajo pri upravljanju časa in nalog. Pomembno je tudi vzdrževati ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem, da se prepreči izgorelost, medtem ko kompetence upravljanja s človeškimi viri omogočajo ohranjanje motivacije in podpore zaposlenim na daljavo. Prisotnost navedenih kompetenc smo v magistrski nalogi preverjali pri generaciji Z.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o delu na daljavo ter kompetencah generacije Z. Uporabili smo programa Excel in SPSS, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez. Uporabili smo statistično metodo t-test dveh neodvisnih spremenljivk, Pearsonov koeficient korelacije ter Friedmanov test. Spoznali smo, da ima generacija Z od vseh šestih kompetenc najbolje razvite digitalne kompetence. Ugotovili smo tudi, da bolj kot je delovni urnik fleksibilen, manj je ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, hkrati pa, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede pomembnosti dela na daljavo kot dejavnika zaposlitve. Navsezadnje pa smo ugotovili, da pripadniki generacije Z najbolj cenijo fleksibilnost urnika pri delu na daljavo, medtem ko manj cenijo zmanjšanje osebnih stikov pri tej obliki dela. V prihodnosti bodo delodajalci primorani razvijati kompetence, ki so pomembne za delo na daljavo, če bodo to obliko dela želeli ohraniti oziroma še povečati stopnjo fleksibilnosti in svobode na delovnem mestu, ki je prihajajoči generaciji Z še posebej pomembna.
Keywords: generacija Z, delo na daljavo, kompetence dela na daljavo
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,26 MB) |
10. |
