1. Pravni vidiki izbrisa pravnih oseb iz registraIzidor Predan, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem obdelal nekaj vidikov izbrisa pravnih oseb iz registra, katerega je v 18. letih temeljito obravnavala pravna stroka, kakor tudi več diplomskih del. V diplomskem delu sem povzel, kako je temo obravnavalo sedem diplomantov pred menoj, nato sem predstavil različne vidike izbrisa do ZPUOOD, ki je ukinil prenos dolgov družb na družbenike ob izbrisu. Določila ZFPPod in ZFPPIPP pred tem so omogočila prenos dolgov izbrisanih družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb na družbenike in delničarje
Keywords: izbris pravnih oseb iz registra, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, družbeniki, korporacijsko pravo, gospodarstvo.
Published in DKUM: 27.10.2017; Views: 1385; Downloads: 139
 Full text (343,93 KB) |
2. Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe : doktorska disertacijaAndrea Margan Čačić, 2016, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje).
Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti.
Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo).
Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Keywords: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 2057; Downloads: 246
Full text (2,36 MB) |
3. Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)Primož Obal, 2016, master's thesis Abstract: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega.
Keywords: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1572; Downloads: 148
Full text (627,75 KB) |
4. PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOTIRNEGA SISTEMA UPRAVLJANJANina Majcen, 2016, master's thesis Abstract: Družbe, ki imajo enotirni sistem, imajo poleg skupščine delničarjev še upravni odbor kot organ vodenja in nadzora, medtem ko imajo družbe z dvotirnim sistemom poleg skupščine še upravo kot organ vodenja in nadzorni svet kot organ nadzora. V svetu in EU prevladuje enotirni sistem upravljanja, ki je značilen za trge z razpršeno strukturo lastništva, dobro razvitim kapitalskim trgom in majhnim vplivom države na upravljanje družb. Delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja v Sloveniji niso pogoste. Za slovenski pravni red je imela velik pomen Uredba o statutu evropske družbe, saj je na podlagi njenih določb Slovenija uvedla in dala možnost družbam, da same izberejo sistem upravljanja, s čimer je enotirni sistem postal enakovreden dvotirnemu. Ključna prednost enotirnega sistema izhaja iz njegove zasnove, da se funkciji vodenja in nazora opravljata v okviru istega organa, to omogoča učinkovitejše upravljanje družbe. Člani odbora se sestajajo pogosteje, neizvršni direktorji so v primerjavi s člani nadzornih svetov bolje informirani o poslovanju družbe, sprejemanje odločitev poteka kot rezultat dialoga in omogoča hitrejše odločanje. Enotirni sistem omogoča delničarjem tudi večjo avtonomijo pri ureditvi razmerij med vodenjem in nadzorom družbe ter pri določanju pristojnosti posameznih organov in jim daje tudi večji vpliv na upravljanje družbe. V enotirnem sistemu namreč delničarji imenujejo in odpokličejo člane upravnega odbora, to v dvotirnem sistemu, kjer člane uprave imenuje nadzorni svet, ni možno. Pri odpoklicu je razlika med sistemoma tudi v tem, da lahko delničarji člane upravnega odbora kadarkoli odpokličejo brez utemeljenega razloga, medtem ko so v dvotirnem sistemu razlogi določeni z zakonom. Poleg tega so v enotirnem sistemu dopustni tudi posegi skupščine delničarjev na področje vodenja poslov, to v dvotirnem sistemu ni dovoljeno. Uprava v dvotirnem sistemu namreč vodi posle samostojno in na lastno odgovornost in razen za posle, za katere je potrebno soglasje nadzornega sveta, in v primeru, če uprava to zahteva, nadzornemu svetu in skupščini ni dovoljeno odločati o vprašanjih vodenja poslov. V enotirnem sistemu pa skupščina lahko daje upravnemu odboru (in izvršnim direktorjem) navodila in omejitve, ki jih morajo le-ti pri opravljanju svojih nalog upoštevati, postavlja pa se vprašanje, kakšen obseg njenega vpliva je dopusten, če ni opredeljen v statutu družbe.
Člani nadzornega sveta v dvotirnem sistemu so bolje pozicionirani za izvajanje nadzora, saj so oblikovani v posebnem organu, to jim omogoča, da so neodvisni od uprave. V enotirnem sistemu se zaradi združljivosti funkcije vodenja in nadzora v okviru enega organa pojavlja vprašanje, kdo je pristojen za vodenje poslov in kdo za nadziranje. V praksi se je zaradi težav, povezanih s pomanjkljivim nadzorom v enotirnem sistemu, izoblikovala takšna razmejitev pristojnosti, da izvršni direktorji vodijo posle, neizvršni direktorji pa nadzirajo poslovanje. Zaradi konflikta interesov se vedno bolj poudarja zagotavljanje neodvisnosti neizvršnih direktorjev in ustreznega razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji, to delničarjem daje večje zagotovilo za boljši nadzor. V enotirnem sistemu je (bilo) namreč mogoče, da je imela ena oseba široke pristojnosti in veliko moč, če je opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja hkrati. Nezdružljivost teh funkcij je zdaj določena v kodeksih ali že z zakonodajo. Prav te aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti nadzorne funkcije v enotirnem sistemu dejansko pomenijo približevanje enotirnega sistema dvotirnemu sistemu. Ker ima vsak od predstavljenih sistemov svoje prednosti in slabosti je pomembno, da jih delničarji pri izbiri sistema upravljanja poznajo in upoštevajo, da lahko izberejo v danih okoliščinah najbolj ustreznega.
Keywords: korporativno upravljanje, enotirni in dvotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni in neizvršni direktorji, javne delniške družbe, korporacijsko pravo, uprava, nadzorni svet, vodenje poslov in nadzor
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 6603; Downloads: 1004
Full text (1017,11 KB) |
5. MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.Milovanka Šilec, 2015, master's thesis Abstract: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd.
Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti.
Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd.
Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013).
Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo.
Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije.
Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Keywords: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Published in DKUM: 24.08.2015; Views: 2773; Downloads: 253
Full text (2,63 MB) |
6. Corporative tax system change and growth rate of corporations in SloveniaIgor Stubelj, Primož Dolenc, 2010, professional article Abstract: The purpose of the presented research was to analyse the effect of corporate tax reform in Slovenia. We tested the hypothesis that the decrease in corporate income taxation induced higher (reported) profits in 2007 than expected from historical data. Our analysis indicated that historical data can be used to estimate growth rates of earnings until the last year before the tax reform. Regardless of the methodology used, the explanatory power of estimated growth rate was significant and very high. However, in the first year after tax reform, historical data were no longer applicable. We assumed that this shift in explanatory power of estimated growth rates can be attributed to tax reform.
Keywords: davki, reforme, dobiček, Slovenija, delniške družbe, zakonodaja
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 892; Downloads: 48
 Link to full text |
7. Kazenska in odškodninska odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora v delniški družbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeBarbara Jazbec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, 2006) v 263. členu določa, da morajo člani organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Žal temu ni vedno tako, kajti kljub številnim zakonskim omejitvam se še vedno najdejo posamezniki, ki na račun družbe in za svojo lastno korist na rob preživetja spravijo mnoga podjetja, kar pa v večini primerov ima za posledico njihov propad.
V prvem delu diplomske naloge smo skozi pregledano domačo strokovno literaturo na kratko predstavili glavne značilnosti delniške družbe, možnost izbire med dvema sistemoma upravljanja družbe (enotirnim in dvotirnim sistemom) ter povzeli glavne značilnosti organov delniške družbe. Enotirni sistem upravljanja delniških družb z upravnim odborom je relativno novejša določba, ki jo je ZGD-1 (2006) uvedel leta 2006 in s tem družbam omogočil možnost izbire njihovega upravljanja. Glede na to, da prevladujejo dvotirni sistemi z upravo in nadzornim svetom, smo se pri ponazoritvi praktičnih primerov predvsem kazenske odgovornosti osredotočili na nevestno ravnanje članov uprave oziroma predsednika uprave, kajti primera o odškodninski ali kazenski odgovornosti članov upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja delniške družbe nismo zasledili.
Osrednja tema našega raziskovanja je temeljila na odškodninski in kazenski odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v delniški družbi, saj je to v času gospodarske in finančne krize dokaj aktualna zadeva. Ugotovljeno je bilo, da je dokazovanje kazenske in odškodninske odgovornosti izredno zapleten in dolgotrajen proces, ki zahteva usklajeno delovanje organov odkrivanja, pregona in sojenja. Kljub dolgotrajnim sodnim postopkom zoper nedotakljive gospodarske mogotce, za katere smo bili prepričani, da verjetno ne bodo nikoli odgovarjali za svoja dejanja, da pravila in zakoni za njih ne veljajo, se je v letošnjem letu stanje na sodiščih počasi začelo obračati in premikati v pozitivno smer.
Keywords: gospodarske družbe, delniške družbe, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, odškodninska odgovornost, kazenska odgovornost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.12.2013; Views: 4620; Downloads: 1110
Full text (570,37 KB) |
8. INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE PRAVICE DELNIČARJEV NA SKUPŠČINI DELNIŠKE DRUŽBEDavid Fister, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Individualne in kolektivne pravice delničarjev na skupščini delniške družbe, seznanja bralca s pravicami delničarjev, ki so posledica korporacijskega razmerja med delničarji in družbo, s katerim se omejuje in opredeljuje obseg pravic in obveznosti posameznega deležnika tega razmerja. V uvodu je opredeljen problem diplomskega dela ter tudi namen in cilj naloge, ki se nanaša na sistematično predstavitev pravic delničarjev na skupščini in vprašanje poznavanja teh pravic in posledično uporaba v praksi.
V naslednjih poglavjih je predstavljena delniška družba ter način njenega delovanja s predstavitvijo vloge posameznega organa, saj menim, da je poznavanje in razumevanje razmerij pomembno za bralca iz razloga razumevanja posameznega instituta varovanja pravic delničarjev.
Ker se večina pravic, tako individualnih kot kolektivnih, uresničuje na skupščini delniške družbe, sem skupščini namenil posebno poglavje. Po predstavitvi pravic delničarjev na splošno, sledi jedro diplomskega dela, kjer so predstavljene posamezne korporacijske in manjšinske pravice delničarjev, ter njihovo uresničevanje na delniški skupščini, s katerim bralec pridobi občutek obsega varstva, ki ga je deležen delničar po Zakonu o gospodarskih družbah. V zadnjem delu jedra je opisano varstvo delničarjev v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, kar bralcu omogoča primerjavo s tujimi pravnimi redi in tako zaokrožuje pregled v zaključeno celoto.
Keywords: delniška družba, skupščina delniške družbe, korporacijsko razmerje, korporacijske pravice, manjšinske pravice, Zakon o gospodarskih družbah, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, ničnost sklepov, actio pro socio, manjšinski delničarji.
Published in DKUM: 22.03.2013; Views: 3237; Downloads: 870
Full text (797,72 KB) |
9. Posebnosti razvojnega planiranja koncerna : magistrsko deloTatjana Dolenc, 2006, master's thesis Keywords: koncerni, razvoj, sestavljeno podjetje, razvojna politika, planiranje poslovanja, gradbeništvo, gradbena industrija, management, modeli, reorganizacija, prestrukturiranje, podjetje, delovna organizacija, industrijska organizacija, vodenje, sistemi, metode, mednarodno poslovanje, Slovenija, Avstrija, delniške družbe, mednarodno podjetje
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1787; Downloads: 104
Full text (821,75 KB) |
10. Pomen fundamentalne analize delnic : diplomsko deloBorut Karba, 2007, undergraduate thesis Keywords: delničarstvo, delnice, finančna analiza, vrednost, kazalniki, indikatorji, struktura, dividende, podjetje, razvoj, poslovanje, teorija, praksa, Slovenija, oblikovanje, finančna sredstva, uspešnost poslovanja, gibanje cen, poslovne finance, organiziranost, vrednotenje, dobiček, vrednostni papirji, regulacija, opcije, donos, delniške družbe, računovodski izkazi, letna poročila, bilance stanja
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1712; Downloads: 93
Full text (495,77 KB) |
