| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 38 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
31.
REDNO ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA V D.D. IN D.O.O.
Mitja Robin, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala v delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Gre za enega najzahtevnejših postopkov v d. d. ali d. o. o., ker lahko prinaša velike posledice za delničarje oziroma družbenike, predvsem pa za upnike družbe. Ključni del zakonske ureditve zmanjšanja osnovnega kapitala je varstvo upnikov. Varstvo upnikov se zagotavlja s pravico zahtevati zavarovanje za nezapadle terjatve in prepovedjo izplačil delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala, preden so upniki poplačani ali zavarovani. Upnikom je dana tudi možnost ugovora proti vpisu sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register, če družba krši zakonska določila o varstvu upnikov. V nalogi izpostavljam določene dileme glede uveljavljanja pravic upnikov v praksi. V magistrski nalogi najprej predstavljam pojem osnovnega kapitala s poudarkom na načelu ohranitve osnovnega kapitala in pomenu osnovnega kapitala kot jamstvene mase upnikom družbe. V nadaljevanju obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala po postopkovnih korakih, posebno poglavje pa namenjam varstvu upnikov. Vključujem tudi primerjavo z nemško ureditvijo, ki je zelo podobna slovenski.
Keywords: zmanjšanje osnovnega kapitala, redno zmanjšanje osnovnega kapitala, spreminjanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Published: 08.03.2017; Views: 1320; Downloads: 264
.pdf Full text (1,16 MB)

32.
Določitev primerne denarne odpravnine pri iztisnitvi manjšinskih delničarjev podjetja blisk montaža d.d.
Gregor Goldinskij, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo institut primerne denarne odpravnine v postopku iztisnitve manjšinskih delničarjev iz delniške družbe, s poudarkom na načinu in merilih njenega določanja. Ker so države institut iztisnitve manjšinskih delničarjev uredile na precej različne načine, smo v nalogi nadalje predstavili primerjalnopravno analizo ureditev instituta iztisnitve manjšinskih delničarjev v ZDA ter Zvezni Republiki Nemčiji. Teoretični obravnavi problema sledi praktični izračun poštene vrednosti celotnega lastniškega kapitala podjetja Blisk Montaža d.d. ter posledično primerne denarne odpravnine za delnice iztisnjenih manjšinskih delničarjev omenjenega podjetja. Po slovenski ureditvi sta mogoči dve vrsti iztisnitve, in sicer iztisnitev po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 42/2006, v nadaljevanju »ZGD-1«) in iztisnitev po Zakonu o prevzemih (Ur. l. RS 79/2006, v nadaljevanju »ZPre-1«). V nalogi je podrobneje predstavljena ureditev korporacijskega instituta iztisnitve manjšinskih delničarjev, ki je urejena z določili od 384. člena do 388. člena ZGD-1. Ugotovili smo, da zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine, temveč v zvezi s tem vsebuje predvsem proceduralne varovalke. Primerna denarna odpravnina je pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev. V nadaljevanju naloge na podlagi pregleda MSOV, sodne prakse ter strokovne teorije in prakse podajamo vsebinska izhodišča (kot so podlaga vrednosti, uporaba metod ocenjevanja, uporaba pribitkov in odbitkov, ustrezna raven vrednosti itd.) za določitev primerne denarne odpravnine z namenom zapolniti navedeni pravni standard. Medtem, ko so nekatera izhodišča (neuporaba odbitkov za manjšinskega lastnika ali za pomanjkanje tržljivosti, poštena vrednost kot vrsta vrednosti ter raven vrednosti, ki velja za kontrolni delež) jasna in nedvoumna, bodo druga (uporaba premij za kontrolo, upoštevanje sinergijske vrednosti) najbrž še dolgo časa predmet burnih razprav med ocenjevalci vrednosti. V empiričnem delu naloge smo ob upoštevanju namena in predmeta ocenjevanja vrednosti ter izbrane vrste vrednosti, kot najustreznejši pristop k ocenjevanju vrednosti podjetja Blisk Montaža d.d. izbrali na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda diskontiranja denarnega toka) ter na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda prilagojenih knjigovodskih vrednosti). Kot pošteno vrednost smo izbrali višjo izmed obeh ocenjenih vrednosti.
Keywords: Vrednotenje podjetij, delniška družba, iztisnitev manjšinskih delničarjev, primerna denarna odpravnina, poštena vrednost, primerjalnopravni pogled.
Published: 24.05.2017; Views: 1379; Downloads: 124
.pdf Full text (2,68 MB)

33.
Izključitev delničarja iz d.d. in družbenika iz d.o.o.
Nace Novak, 2017, master's thesis

Abstract: Izključitev delničarja iz delniške družbe in družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je omogočena s strani Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja, medtem ko družbenikom v družbi z omejeno odgovornostjo pušča več svobode pri odločanju kdaj in kako je lahko družbenik iz družbe izključen. ZGD-1 za obe kapitalski družbi določa izključitev v primeru, če delničar oziroma družbenik nepravočasno vplača osnovni kapital. Gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja, kot tudi družbenika. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev pa je mogoča zgolj v primerih, če je družbenik o tej možnosti seznanjen že pred prevzemom delnic. ZGD-1 pa celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj devetdeset odstotkov delnic lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Družba z omejeno odgovornostjo nima tako strogih določb glede možnosti izključitve družbenika. V primeru d.o.o. je omogočeno, da se izključitev družbenika uredi že s samo družbeno pogodbo. Družbena pogodba lahko ureja tako pogoje, postopek, kot tudi posledice izključitve. Neglede na družbeno pogodbo pa je izključitev družbenika vedno mogoča tudi po sodni poti na način, ki ga določa ZGD-1.
Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, družbena pogodba, kaduciteta.
Published: 13.11.2017; Views: 720; Downloads: 164
.pdf Full text (657,67 KB)

34.
Primerjalnopravna ureditev sistemov upravljanja Evropske delniške družbe v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu
Matej Slatinek, 2018, master's thesis

Abstract: Evropska delniška družba ali s tujko Societas Europaea je pravna oseba gospodarskega prava Evropske unije. Je nadnacionalna oblika kapitalske družbe pri kateri je osnovni kapital razdeljen na delnice, njeni družbeniki pa za njene obveznosti ne odgovarjajo. Societas Europaea je rezultat dolgoletnih prizadevanj držav članic Evropske unije, da omogočijo ustanovitev nadnacionalne gospodarske družbe, ki bo pripomogla k boljšemu in predvsem lažjemu gospodarskemu povezovanju med državami članicami in nadaljnjemu razvoju notranjega – skupnega trga. Temeljni akt Evropske unije, ki ureja Societas Europaea, je uredba, torej akt, ki se v državah članicah neposredno uporablja. Zanimiv je nomotehnični pristop Uredbe o statutu Evropske družbe (SE), saj v njej niso natančno podani odgovori na vsa pravna vprašanja. Glede neurejenih pravnih vprašanj Uredba odkazuje na uporabo nacionalnega prava, državam članicam pa dodatno nalaga sprejem pravnih aktov, ki bodo omogočili učinkovito uporabo Uredbe v praksi. Iz tega vidika je Uredba o statutu Evropske družbe (SE) po definiciji bolj podobna direktivi, kot pa uredbi. Ena izmed značilnosti ureditve Societas Europaea je tudi možnost izbire sistema upravljanja. Tradicionalno je večina držav članic za »navadne« (nacionalne) delniške družbe določala obvezno uporabo enega izmed sistemov upravljanja in posledično je pri pogajanjih glede normativne ureditve Societas Europaea prišlo do nesoglasij pri določitvi sistema upravljanja le-te. Uveljavitev možnosti proste izbire sistema upravljanja je tako kompromis, ki so ga države članice sprejele. Ustanovitelji Societas Europaea lahko tako, ne glede na državo članico v kateri družbo ustanavljajo, izbirajo med enotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so s svojo pravno ureditvijo bližje »common law« pravnemu sistemu, in dvotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so bližje kontinentalni – nemški pravni ureditvi. Posledično se je po sprejemu Uredbe v večini držav članic pojavil problem, kako ustanoviteljem Societas Europaea omogočiti prosto izbiro sistema upravljanja. Le redke države članice so že pred tem omogočale prosto izbiro sistema upravljanja tudi pri »navadnih« (nacionalnih) delniških družbah. Večina je namreč pri ustanovitvi le-teh, kot obveznega, določala enega izmed sistemov. Zanimivo je torej predvsem to, kako in na kakšen način so možnost izbire sistema upravljanja omogočile države članice, ki so tradicionalno omogočale oziroma zahtevale uporabo le enega sistema upravljanja ter kakšne poti in rešitve so pri tem ubirale.
Keywords: delniška družba, Evropska unija, evropska delniška družba, gospodarsko statusno pravo, Societas Europaea, korporacijsko upravljanje, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, implementacija.
Published: 24.09.2018; Views: 263; Downloads: 51
.pdf Full text (1,14 MB)

35.
Kakovost upravljanja po metodologiji SEECGAN indeksa na primeru podjetja Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana
Ana Jurić, 2018, master's thesis

Abstract: Vedno večja konkurenca in težnja po obstoju na trgu privedeta podjetja do iskanja najustreznejših rešitev, kako uspešno upravljati in voditi podjetje. V magistrskem delu ločimo pojma upravljanje in vodenje. Upravljanje je povezano z lastniškim, vodenje pa z managerskim vidikom upravljalno-vodstvenega procesa. V mikro in malih podjetjih, pa tudi v nekaterih srednje velikih podjetjih sta tako upravljanje kot vodenje pogosto v domeni lastnika, ustanovitelja podjetja. Ta deluje v vlogi upravljalca in managerja. Ko je govora o velikih podjetjih, pa gre za kompleksnejši sistem, kjer sta funkciji upravljanja in vodenja ločeni. V primeru obravnavanega podjetja NLB, d. d., gre za delniško družbo, ki uporablja dvotirni sistem upravljanja, ki je določen za slovenska podjetja. Upravljanje in vodenje se porazdelita med organi, ki so značilni za dvotirni sistem: med skupščino delničarjev, nadzornim svetom in upravo. Skupščina delničarjev predstavlja delničarje, ki svoje pravice uveljavljajo na skupščini. Pri nadzorovanju poslovanja jim pomaga nadzorni svet, naloga uprave pa je vodenje podjetja. Za uspešno upravljanje in vodenje podjetja je treba poznati vse dejavnike, ki vplivajo na njegov razvoj in poslovanje. Upoštevati je treba zmogljivosti in resurse ter druge notranje dejavnike podjetja, kot tudi zunanje dejavnike. Oboji lahko pozitivno ali negativno vplivajo na razvoj in poslovanje podjetja ali celo ogrožajo njegov obstoj. V magistrskem delu se osredotočamo predvsem na politiko podjetja in strateški management, ki igrata pomembno vlogo na najvišji ravni upravljalno-vodstvenega procesa. Pojasnimo pomen vizije, politike podjetja, kulture, etike in verodostojnosti podjetja ter z njimi povezane vrednote. Opredelimo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki vplivajo na obstoj podjetja. Osredotočimo se na pomen družbene in okoljske odgovornosti za podjetja. Nadaljujemo s strateškim managementom, kjer predstavimo strateška poslovna področja podjetja in opredelimo njihove strategije. Magistrsko delo končamo z indeksom SEECGAN, ki je ena od mnogih metodologij, s katerimi ugotovimo, kako kakovostno je upravljanje podjetja. Zapišemo tudi ugotovitve, do katerih pridemo v magistrskem delu, in priporočila za prakso proučevanega podjetja.
Keywords: upravljanje, vodenje, delniška družba, podjetje v državni lasti, politika podjetja, strateški management, SEECGAN indeks
Published: 18.10.2018; Views: 294; Downloads: 97
.pdf Full text (2,09 MB)

36.
Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščini
Luka Škrinjar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic.
Keywords: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut
Published: 26.11.2018; Views: 259; Downloads: 29
.pdf Full text (749,97 KB)

37.
Merjenje kakovosti upravljanja podjetij na primeru javne delniške družbe
Katarina Barbara Krnjak, 2019, master's thesis

Abstract: V turbulentnem okolju in vse večji globalni konkurenci pomen učinkovitega sistema vodenja in upravljanja močno narašča. Mnogi primeri korporacijskih škandalov so pokazali, da stroga zakonodaja in regulative nujno ne zagotavljajo transparentnega in kakovostnega poslovanja podjetij. Številna podjetja se namreč pri svojem poslovanju soočajo s problemom navzkrižja interesov, kjer managerji svoje interese postavljajo pred interese lastnikov ter s tem negativno vplivajo na ekonomsko uspešnost podjetja. Ker se posledično korporativnemu upravljanju posveča vse več pozornosti, se v magistrskem delu osredotočamo tako na pomen korporativnega upravljanja kot tudi na vprašanje doseganja kakovosti upravljanja. V nadaljevanju predstavimo zgodovinski razvoj korporativnega upravljanja in razloge za naraščanje njegovega pomena. Z namenom lažjega razumevanja urejenosti posameznih odnosov med delničarji, organi nadzora in vodenja predstavimo glavni skupini pravnih predpisov o nadzoru upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni sistem upravljanja, pa tudi modele korporativnega upravljanja v povezavi z značilnostmi trgov kapitala. Ker sledenje načelom upravljanja in standardom poslovanja pozitivno vpliva na kakovost korporativnega upravljanja, poudarimo pomen kodeksov upravljanja javnih delniških družb ter predstavimo »Načela korporativnega upravljanja OECD« in »Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb«. Številni strokovnjaki in akademski raziskovalci so razvili različne indekse, namenjene merjenju kakovosti korporativnega upravljanja. V nadaljevanju tako predstavimo naslednje indekse: ISS:QualityScore, FTSE ISS Corporate Governance Index Series, IFC Scorecard of Corporate Governance Standards, Good Governance Index – GGI, Standard and Poor's GAMMA, Gompes, Ishii and Metrick's G-index, Bebchuk, Cohen and Ferrell's Entrenchment index, Brown and Caylor's Gov-Score index ter indeks SEECGAN, katerega uporabo v empiričnem delu apliciramo na izbrano javno delniško družbo Krka, d. d., Novo mesto. Rezultati empirične raziskave pokažejo, da je Krka, d. d., Novo mesto po skupni oceni indeksa SEECGAN prvorazredno upravljana delniška družba, izhajajoč iz izidov in diagnoze pa na koncu podamo predloge ukrepov, s katerimi lahko proučevana družba kakovost korporativnega upravljanja še dodatno izboljša.
Keywords: korporativno upravljanje, javna delniška družba, kakovost upravljanja, merjenje kakovosti upravljanja, indeksi korporativnega upravljanja, indeks SEECGAN.
Published: 18.03.2019; Views: 286; Downloads: 89
.pdf Full text (1,62 MB)

38.
Pravna ureditev izrednega sklepa delniške družbe v slovenskem in nemškem pravu
Jan Ketiš, 2019, master's thesis

Abstract: Izredni sklep delniške družba je urejen v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in nemškem delniškem zakonu Aktiengesetz (AktG). ZGD-1 predstavlja temelj korporacijsko pravnega področja in v celoti ureja delniško družbo in izredni sklep delniške družbe. Izrednemu sklepu je v osnovi namenjen le 313. člen zakona, ki določa postopek sprejemanja izrednega sklepa. Dodatne zahteve, vezane na izredni sklep, ZGD-1 ureja posebej pri vsakem primeru, kjer zahteva izredni sklep. Enako nemški AktG namenja izrednemu sklepu en člen, 138. člen, posebne pogoje pa določa pri vsakem posameznem primeru. Statusna preoblikovanja nemški zakonodajalec ne ureja v AktG, ampak v zakonu o preoblikovanjih Umwandlungsgesetz (UmwG), ki ga je treba upoštevati glede izrednega sklepa pri pripojitvi in delitvi delniške družbe, če ima družba več razredov delnic. Izredni sklep, za razliko od skupščinskega sklepa, ni sklep, s katerim se sprejemajo odločitve v delniški družbi. Tako slovenski kot nemški zakonodajalec izredni sklep zahtevata k določenim najpomembnejšim odločitvam v delniški družbi. Za razliko od skupščinskega sklepa, o izrednem sklepu nimajo pravice glasovati vsi delničarji, ampak le določeni. Praviloma imetniki delnic določenega razreda, je pa potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej ugotoviti, kdo ima pravico glasovati o izrednem sklepu. Ker nimajo pravice glasovati vsi delničarji, je glasovanje o izrednem sklepu vedno ločeno glasovanje, ki se lahko izvede na sami skupščini delniške družbe ali na ločenem zasedanju, kjer imajo pravico biti prisotni le delničarji, ki imajo pravico glasovati o konkretnem izrednem sklepu. Brez izrednega sklepa je skupščinski sklep ali odločitev poslovodstva neveljavna. Glede večine, potrebne za sprejetje izrednega sklepa, oba zakonodajalca napotujeta na smiselno uporabo določb o skupščinskih sklepih, po katerih se zahteva navadna večina oddanih glasov. Vendar pri posameznih primerih ZGD-1 in AktG zahtevata praviloma tričetrtinsko večino zastopanega kapitala. Pri ustvarjanju celotnega ZGD-1 se je slovenski zakonodajalec zgledoval po nemški korporacijsko pravni ureditvi, vsled česar je tudi področje izrednega sklepa urejeno v bistvenem delu popolnoma enako. Manjše razlike se pojavljajo le pri posameznih primerih, ko zakon zahteva izredni sklep.
Keywords: ZGD-1, AktG, delniška družba, izredni sklep, ločeno glasovanje, ločeno zasedanje.
Published: 25.03.2019; Views: 195; Downloads: 31
.pdf Full text (676,41 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica