| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
21.
OBLIKE ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVNIH IN NADZORNIH ORGANOV V KAPITALSKIH DRUŽBAH
Klavdija Sabotin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kapitalske družbe v Sloveniji so urejene v Zakonu o gospodarskih družbah, ki je bil večkrat dopolnjen in spremenjen. V Nemčiji sta d. d. in d. o. o. kot kapitalski družbi urejeni vsaka v svojem zakonu. Sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) iz leta 2006 je že ob prej obstoječi možnosti dvotirnega upravljanja dodala še enotirno upravljanje. Tako Slovenija in Nemčija v praksi uporabljata dvotirni sistem. V Sloveniji in v Nemčiji se praviloma deležniki vse pogosteje odločajo za uveljavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti. Ta odnos se je v veliki meri spremenil zaradi medijev, ki so začeli postavljati bolj neprijetna vprašanja o primerih nastale škode, prav tako so se ljudje začeli spraševati, kako se je lahko to zgodilo. Tako je odgovornost postala resna profesija in je treba to delo upravljati ustrezno.
Keywords: kapitalske družbe, organi upravljanja, delniška družba, nadzorni svet, odškodninska odgovornost, kazenska odgovornost, Slovenija, Nemčija
Published: 24.03.2016; Views: 580; Downloads: 110
.pdf Full text (406,74 KB)

22.
MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.
Milovanka Šilec, 2015, master's thesis

Abstract: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Keywords: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Published: 24.08.2015; Views: 1185; Downloads: 131
.pdf Full text (2,63 MB)

23.
Pridobivanje lastnih delnic po slovenski in angleški zakonodaji
Dorian Gjerkeš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo »Pridobivanje lastnih delnic po slovenski in angleški zakonodaji« primerja ureditev dveh pravnih redov na področju pridobivanja lastnih delnic. V prvih poglavjih je na kratko predstavljena problematika lastnih delnic, razlogi, iz katerih se delniške družbe odločajo za njihovo pridobivanje, ter pravni viri, ki so pomembni za obravnavano temo. V nadaljevanju je predstavljena načelna prepoved pridobivanja lastnih delnic v obeh pravnih redih, izjeme od te prepovedi, pa tudi dodatni pogoji, ki morajo za dopustno pridobitev lastnih delnic biti izpolnjeni poleg izjem. Opisani so posli, s katerimi delniške družbe izigravajo prepoved pridobivanja lastnih delnic in pravna ureditev teh poslov v obeh državah. V zadnjem poglavju so predstavljene posledice pridobitve lastnih delnic, ki se razlikujejo glede na to, ali so bile lastne delnice pridobljene na dopusten ali nedopusten način. V zaključku je podana sklepna primerjava področja pridobivanja lastnih delnic v obeh pravnih redih. Ker tako angleška kot slovenska zakonodaja o pridobivanju lastnih delnic temelji na direktivi 2012/30/EU, je v posameznih poglavjih najprej na kratko predstavljena ureditev direktive, sledi ji ureditev v slovenskem, tej pa ureditev v angleškem pravu.
Keywords: delniška družba, delnice, lastne delnice, pridobivanje lastnih delnic, direktiva 2012/30/EU, Zakon o gospodarskih družbah, Companies Act 2006
Published: 11.05.2016; Views: 705; Downloads: 155
.pdf Full text (568,46 KB)

24.
IZPODBIJANJE SKLEPA O POVEČANJU OSNOVNEGA KAPITALA
Lovro Jurgec, 2015, master's thesis

Abstract: Sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala je lahko izpodbojen na podlagi splošnih izpodbojnih razlogov, ki izhajajo iz 395. člena ZGD-1 ter 243. paragrafa AktG. Poleg tega pa ZGD-1 v 400. členu, po zgledu 255. paragrafa nemškega AktG določa še poseben izpodbojni razlog, v skladu s katerim se lahko sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala (v katerem je bila izključena prednostna pravica obstoječih delničarjev do pridobitve novo-izdanih delnic) izpodbija tudi zaradi tega, ker je bil emisijski znesek ali najnižji znesek pod katerim se delnice ne smejo izdati v izpodbijanem sklepu določen prenizko. V tem magistrskem delu so najprej predstavljeni splošni izpodbojni razlogi, pri čemer se analiza zaradi podobnosti ureditev opira tudi na spoznanja nemške pravne teorije in sodne prakse. V nadaljevanju je nato natančno predstavljen poseben izpodbojni razlog iz 400. člena ZGD-1 oziroma 255. paragrafa AktG, pri čemer je še posebej opozorjeno na razlikovanje med izpodbijanjem sklepa na podlagi navedene določbe ter izpodbijanjem sklepa zaradi nepravilno izpeljane pravne iztisnitve delničarjev iz družbe. Poleg tega so za namene celovite analize obravnavane tematike analizirana tudi postopkovna pravila izpodbijanja skupščinskih sklepov ter pravila, ki se nanašajo na izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo.
Keywords: izpodbojnost, sklep skupščine, povečanje osnovnega kapitala, izključitev prednostne pravice, postopek izpodbijanja, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo.
Published: 12.04.2016; Views: 868; Downloads: 133
.pdf Full text (564,97 KB)

25.
PREHOD IZ DVOTIRNEGA V ENOTIRNI SISTEM UPRAVLJANJA V DRUŽBI IMPOL 2000 D.D.
Boris Kos, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja v družbi Impol 2000 d.d. bralcu predstavi tematiko poteka prehoda in značilnosti posameznega sistema upravljanja. V diplomskem delu je najprej predstavljena delniška družba, nato Evropska delniška družba. Predvsem ureditev Evropske delniške družbe je pomembna za razvoj enotirnega sistema upravljanja kapitalskih družb v našem pravnem redu. Nato smiselno sledi predstavitev temeljnih značilnosti enotirnega sistema upravljanja in dvotirnega sistema upravljanja, hkrati s predstavitvijo posameznih organov. Predstavljena so tudi razmerja med organi, ter prednosti in slabosti obeh sistemov. Nazadnje je v diplomskem delu predstavljena družba Impol 2000 d.d., ter družbina nova ureditev, to je uvedba enotirnega sistema upravljanja. Opisan je postopek in dokumenti, ki so bili potrebni za prehod iz dvotirnega sistema upravljanja v enotirni sistem upravljanja. Najpomembnejši dokument je Statut družbe, ki je bil zaradi spremembe sistema upravljanja v večinskem delu tudi spremenjen. Ker družba Impol 2000 d.d. izpolnjuje večino predpostavk za enotirni sistem upravljanja, nas to privede do zaključka, da je bila uvedba enotirnega sistema upravljanja v družbi Impol 2000 d.d. smiselna, saj je doprinesla predvsem boljše sodelovanje med organom nadzora in organom poslovodstva, kar posledično izboljša potek informacij med organoma.
Keywords: Delniška družba, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, ZGD-1, Impol 2000 d.d.
Published: 26.02.2016; Views: 1213; Downloads: 161
.pdf Full text (721,89 KB)

26.
IZPODBOJNOST SKLEPA O UPORABI BILANČNEGA DOBIČKA
Anton Pori, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena izpodbojnost skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička v delniški družbi ter poseben izpodbojni razlog skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička iz 399. člena ZGD-1. V prispevku avtor najprej predstavi vsebino delničarjeve pravice do dividende ter pristojnosti in postopek pri sprejemanju letnega poročila. V okviru tega na kratko pojasni izračun čistega dobička poslovnega leta oziroma bilančnega dobička, obvezni vrstni red uporabe čistega dobička ter pomen oblikovanja rezerv iz čistega dobička. Predstavi tudi pristojnosti pri sprejemanju sklepa o uporabi bilančnega dobička. V nadaljevanju magistrskega dela avtor utemelji, da se skupščinski sklep o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija tudi na podlagi splošnih izpodbojnih razlogov iz 395. člena ZGD-1 ter te razloge tudi predstavi. Naslednje poglavje avtor nameni temi izpodbojnosti sklepa o uporabi bilančnega dobička po 399. členu ZGD-1, kjer upravičenost do izpodbijanja tega sklepa opredeli kot manjšinsko pravico delničarjev, predstavi izpodbojne upravičence ter postopek izpodbijanja in opredeli razloge zaradi katerih je sklep o uporabi bilančnega dobička izpodbojen po 399. členu ter izjeme od teh. Pojasni tudi, s kakšnim zahtevkom lahko manjšinski delničarji na podlagi tega člena uveljavljajo pravico do minimalne dividende. Avtor predstavi tudi možnost ničnosti sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička ter se v zadnjem poglavju z razlago sodne prakse opredeli do možnosti uporabe 399. člena v družbi z omejeno odgovornostjo.
Keywords: sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, pravica do dobička, izpodbojnost, ničnost, postopek izpodbijanja, bilančni dobiček, manjšinska pravica, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Published: 23.05.2016; Views: 1152; Downloads: 226
.pdf Full text (897,04 KB)

27.
Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)
Vlasta Lipovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Published: 15.09.2016; Views: 832; Downloads: 77
.pdf Full text (1,26 MB)

28.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU EVROPSKE DELNIŠKE DRUŽBE (SOCIETAS EUROPAEA)
Franja Vogrinec Brodnjak, 2016, master's thesis

Abstract: Delavsko soupravljanje se je začelo pojavljati v začetku 20. stoletja. Zaradi prve in druge svetovne vojne je vmes nekoliko zamrlo, a se je ponovno pojavilo v petdesetih letih 20. stoletja. V tem času se je oblikoval prvi zametek EU (Evropska skupnost za premog in jeklo) in tudi želja po nadnacionalni obliki gospodarske družbe. Zaradi problematike in predvsem zelo različnih sistemov delavskega soodločanja v državah članicah je delavsko soupravljanje predstavljalo največji problem pri sprejemu Statuta SE, ki je bil dokončno sprejet po več kot tridesetih letih pogajanj 8. oktobra 2001. Statut Societas Europaea sestavljata Uredba št. 2157/2001 o statusno-pravnih značilnostih Societas Europaea-e in Direktiva št. 2001/86 o udeležbi delavcev. Na področju delavske participacije do popolne harmonizacije ni prišlo zaradi preveč raznolikih nacionalnih sistemov. Pomembno dejstvo pri Direktivi je, da veliko vprašanj glede delavskega soodločanja napotuje na nacionalno pravo udeleženih družb. Osrednji cilj magistrskega dela je preučitev in analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju v evropski delniški družbi (SE). Pri ustanovitvi je izbira o načinu upravljanja (eno- ali dvotirni sistem) prepuščena ustanoviteljem. Dvotirni sistem z nadzornim svetom je povezan s sodelovanjem delavcev v upravljanju družb. Na izbiro države statutarnega sedeža SE vpliva tudi dejstvo, ali ima država uzakonjeno obvezno soodločanje delavcev ali ne, kar vpliva na dodeljevanje pravic participacije delavcev na ravni SE, saj nivo delavskega soodločanja v SE ne sme biti nižji, kot je bil pred ustanovitvijo SE (načelo ohranitve pravice). Skladno s tem Direktiva SE vsako zožitev obstoječih pravic delavcev pogojuje s kvalificirano večino pri odločanju o modelu udeležbe. Ko ni dosežen dogovor med pogajalskimi stranmi glede modela delavskega soodločanja, pridejo v poštev standardna pravila, ki so vezana na najvišji standard delavske udeležbe v družbah ustanoviteljicah SE. Ravno zavedanje delavcev, da se v primeru neuspešnih pogajanj uveljavi najširši model soodločanja, omejuje njihovo pripravljenost na pogajanja oz. jih otežuje, saj imajo delavci v tem primeru boljšo pogajalsko pozicijo; v primeru, ko se pogajalske strani ne morejo zediniti o modelu delavskega soodločanja in v primeru neuporabe standardnih pravil, do ustanovitve SE ne more priti. Z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) smo od leta 1993 v Sloveniji uporabljali le dvotirni sistem upravljanja po zgledu nemške zakonodaje. Po implementaciji Uredbe SE se je z novim Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) tudi za domače družbe omogočila izbira med eno- in dvotirnim sistemom upravljanja. Tudi zakonodaja s področja delavske participacije pri upravljanju družb se v Sloveniji zgleduje po nemški zakonodaji, kjer so pravice sodelovanja delavcev pri upravljanju zakonsko najširše zajete, čemur sledi tudi praksa. Z uveljavitvijo dveh modelov upravljanja je to področje postavljeno na preizkušnjo, pri čemer je potrebno upoštevati, da je pravica do soodločanja delavcev v Sloveniji ena izmed temeljnih pravic, zapisanih v Ustavi RS. V EU je pri upravljanju gospodarskih družb v ospredju deležniški model, kar pomeni, da v ospredje niso postavljeni le cilji delničarjev in družbenikov, temveč tudi socialni cilji širše družbe. Tako je EU zavezana k socialnemu dialogu že s Pogodbo o delovanju EU. Le-ta Evropsko komisijo zavezuje k spodbujanju dialoga med socialnimi partnerji, obema stranema nudi uravnoteženo podporo ter vzpostavlja možnost kolektivnega dogovarjanja. Področje delavskega soodločanja je zelo široko pojmovano tako v Sloveniji kot tudi na evropski ravni. Zaradi različnih tradicij, zgodovinskega razvoja, moči sindikatov, različnih stopenj industrijskega razvoja idr. je bil razvoj delavskega soodločanja od države do države zelo različen, z različno stopnjo intenzivnosti in podprtostjo s strani države.
Keywords: delavska participacija, delavsko soodločanje, nadnacionalna gospodarska družba, evropska delniška družba Societas Europaea, nacionalni sistemi delavske participacije
Published: 15.11.2016; Views: 739; Downloads: 57
.pdf Full text (631,91 KB)

29.
Pravna ureditev registracije sprememb osnovnega kapitala delniške družbe v slovenskem in nemškem pravu
Jan Ketiš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo iz korporacijskopravnega vidika predstavili vse postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe, ki jih urejata slovenski in nemški pravni sistem, in registracijo teh. Vsak postopek povečanja in zmanjšanja osnovnega kapitala ter registracijo smo preučili v vsakem pravnem sistemu, primerjali obe ureditvi in izpostavili podobnosti ter razlike. Slovenski in nemški zakonodajalec urejata štiri različne postopke povečanja osnovnega kapitala delniške družbe in tri oz. štiri postopke zmanjšanja. V slovenskem pravnem sistemu delniško družbo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v nemškem pa poseben zakon, imenovan Aktiengesetz (AktG). Postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe sta zakonodajalca v večini uredila na enak način. Pri posameznih postopkih spremembe osnovnega kapitala smo ugotovili nekaj manjših razlik, ki so predstavljene pri posameznem poglavju oz. podpoglavju. Tudi registracija spremembe osnovnega kapitala, ki se izvede s spremembo statuta, je v obeh pravnih sistemih urejena po enakem postopku. Določbe o registraciji spremembe osnovnega kapitala v slovenskem pravnem sistemu poleg ZGD-1 vsebuje še Zakon o sodnem registru (ZSReg) in Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, v nemškem pa poleg AktG še Handelsgesetzbuch (HBG). Registracija spremembe osnovnega kapitala v sodni register se razlikuje glede na postopek spremembe osnovnega kapitala. Zakonski predpisi v določenih primerih zahtevajo eno, v nekaterih primerih pa dvojno registracijo – registracijo sklepa o spremembi osnovnega kapitala in registracijo spremembe osnovnega kapitala. Pod določenimi pogoji je dovoljeno, da se obe registraciji izvedeta hkrati. Vedno pa ima v primeru dvojne registracije samo ena registracija konstitutiven učinek, druga pa le deklaratornega.
Keywords: delniška družba, osnovni kapital, povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, registracija spremembe osnovnega kapitala, ZGD-1, AktG
Published: 19.09.2016; Views: 779; Downloads: 84
.pdf Full text (585,03 KB)

30.
Dvotirni sistem vodenja v slovenskem pravnem redu
Jure Kovač, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V vsaki delniški družbi skupščini družbe kot »organu lastnikov« pripada hierarhično najvišje mesto v strukturi organov delniške družbe. Toda praksa kaže, da to ni tudi najpomembnejši organ v družbi. Skupščini družbe so pridržane le najpomembnejše lastniške upravljavske pravice, medtem ko je vodenje poslov in nadzor nad vodenjem poslov prenesen na druge organe. Empirični podatki so pokazali, da učinkovit »corporate governance« doprinese k učinkovitosti družb, stabilnemu finančnemu sistemu in blagostanju gospodarstva kot celote. Delniška družba potrebuje dva organa, preko katerih oblikuje in izvršuje svojo voljo, da bi bila opravilno sposobna. Ta organa sta skupščina in organ vodenja. Za obstoj in funkcioniranje družbe ni nujni potreben poseben nadzorni organ, saj je mogoče izvajati nadzor znotraj teh organov. Ta sistem upravljanja imenujemo enotirni sistem in je značilen za ZDA, VB in je prevladujoč v svetu in EU. Če se oblikuje še tretji organ, poseben nadzorni organ govorimo o dvotirnem sistemu. Ta sistem je razvila Nemčija z nadzornim svetom, poleg Slovenije pa so ga prevzele še številne druge države (Avstrija, Poljska, Slovaška, Hrvaška, Madžarska, Estonija, Latvija in Litva). V diplomski nalogi bom v prvem delu predstavil podjetje Petrol d.d. kot eno največjih slovenskih trgovskih družb, največjo slovensko energetsko družbo, največjega slovenskega uvoznika in največje slovensko podjetje po prihodkih. Podjetje spada med velike po številu zaposlenih in številu delničarjev. V drugem delu bom predstavil možnosti upravljanja podjetja, sprva bomo omenili dvotirni model, nato evropsko delniško družbo(SE), ki je bila temelj za uveljavitev enotirnega sistema tako v državah EU kot tudi pri nas. Predstavil bom prednosti in slabosti enega in drugega modela. V zadnjem delu diplome bom poskušal dokazati trditev, da je dvotirni sistem upravljanja bolj primeren, oziroma, da ni potrebe da velike družbe, kot so Petrol, Zavarovalnica Triglav, Krka, Luka Koper in druga velika slovenska podjetja, ki uspešno poslujejo menjajo model upravljanja. S pomočjo intervjuja s predsednikom uprave Petrola, bom poskušal odgovoriti na vprašanje zakaj Petrol ni prešel na enotirni model upravljanja. Svojo nalogo bom zaključil s spoznanjem, da ni idealnega modela upravljanja in da je bistvo uspešnosti podjetja tim ljudi, torej prave osebe na pravem mestu in da sama sprememba brez podrobne študije še ne bo prinesla izboljšave.
Keywords: Delniška družba, enotirni sistem, dvotirni sistem
Published: 18.10.2016; Views: 464; Downloads: 48
.pdf Full text (412,92 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica