Search the digital library catalog

Abstract: Prepovedana finančna asistenca je institut korporacijskega prava, katerega začetki segajo vse v drugo polovico 19. stoletja. Prvič je bila uzakonjena v britanskem pravu, kot odgovor na špekulativne prevzeme gospodarskih družb v obdobju po koncu prve svetovne vojne. Sledila je huda gospodarska kriza, ki je imela za posledico veliko število propadlih podjetij. Izkazalo se je, da lahko finančna asistenca privede do najhujših zlorab in izkrivljanj trga. Na pobudo Združenega kraljestva je prepoved finančne asistence uzakonila tudi Evropska skupnost leta 1976 v t.i. drugi kapitalski direktivi. Evropsko pravo je skozi sprejem nove zakonodaje dalo možnost državam članicam za omilitev prepovedi finančne asistence. Republika Slovenija te možnosti ni izkoristila in je finančno asistenco kot tako v slovenskem pravnem redu popolnoma prepovedala. V pravni teoriji in sodni praksi prihaja do razhajanj v stališčih, kakšen je namen instituta prepovedi finančne asistence. Konkretneje ali gre za varovalko, ki preprečuje zaobid pravil o pridobivanju lastnih delnic s strani družbe ali gre za povsem samostojen institut v korporacijskem pravu in bi ga kot takega morali obravnavati. V novejši literaturi in sodnih odločbah lahko zasledimo, da prevladuje slednje stališče. V korporacijskem pravu velja splošno načelo, da delniška družba praviloma ne more biti delničar lastne družbe. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da kršitev določbe o prepovedi finančne asistence pomeni ničnost takšnih pravnih poslov. Določba je zastavljena zelo široko, tako da zajame prav vse posle, ki bi kakorkoli pomenili dajanje takšne finančne podpore, čemur pritrjuje tudi slovenska pravna teorija. V kolikor bi družba dala finančno asistenco v nasprotju z zakonom, ji ta priznava korporacijskopravni zahtevek, s katerim lahko družba od delničarja ali tretje osebe, kateremu je namenila finančno asistenco le-to zahteva nazaj. Korporacijskopravnemu zahtevku se priznava samostojna in posebna narava v korporacijskem pravu, kar pomeni, da je močnejši od vseh morebitnih zahtevkov, ki jih priznava obligacijsko pravo. V koncernskih povezavah družb veljajo zakonska pravila, za katere bi lahko sklepali, da lahko z njimi prepoved finančne asistence zaobidemo (npr. pravilo o t.i. »koncernskem privilegiju«). Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju slovenskega zakona o gospodarskih družbah zgledoval po nemškem zakonu o gospodarskih družbah, kar pripelje do posledice, da sta si ureditvi dokaj podobni, ampak z nekaterimi velikimi razlikami. Medtem, ko nemško pravo dovoljuje finančno asistenco v pogodbenem koncernu, pa naša takšne možnosti ni predvidela. V slovenskem pravu ostaja finančna asistenca strogo prepovedana, kar pomeni, da prepovedi ne morejo zaobiti niti koncernske povezave družb.
Keywords: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, finančna asistenca, zaobidni posli, fiktivni posli, ničnost pravnega posla, koncernsko pravo, koncernski privilegij, korporacijski vrnitveni zahtevek, prevzemi, pridobivanje lastnih delnic, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 306; Downloads: 102
Full text (1,40 MB)

Abstract: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini. Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe. Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja. Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Keywords: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Published in DKUM: 17.12.2020; Views: 1444; Downloads: 169
Full text (1,67 MB)

Abstract: V turbulentnem okolju in vse večji globalni konkurenci pomen učinkovitega sistema vodenja in upravljanja močno narašča. Mnogi primeri korporacijskih škandalov so pokazali, da stroga zakonodaja in regulative nujno ne zagotavljajo transparentnega in kakovostnega poslovanja podjetij. Številna podjetja se namreč pri svojem poslovanju soočajo s problemom navzkrižja interesov, kjer managerji svoje interese postavljajo pred interese lastnikov ter s tem negativno vplivajo na ekonomsko uspešnost podjetja. Ker se posledično korporativnemu upravljanju posveča vse več pozornosti, se v magistrskem delu osredotočamo tako na pomen korporativnega upravljanja kot tudi na vprašanje doseganja kakovosti upravljanja. V nadaljevanju predstavimo zgodovinski razvoj korporativnega upravljanja in razloge za naraščanje njegovega pomena. Z namenom lažjega razumevanja urejenosti posameznih odnosov med delničarji, organi nadzora in vodenja predstavimo glavni skupini pravnih predpisov o nadzoru upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni sistem upravljanja, pa tudi modele korporativnega upravljanja v povezavi z značilnostmi trgov kapitala. Ker sledenje načelom upravljanja in standardom poslovanja pozitivno vpliva na kakovost korporativnega upravljanja, poudarimo pomen kodeksov upravljanja javnih delniških družb ter predstavimo »Načela korporativnega upravljanja OECD« in »Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb«. Številni strokovnjaki in akademski raziskovalci so razvili različne indekse, namenjene merjenju kakovosti korporativnega upravljanja. V nadaljevanju tako predstavimo naslednje indekse: ISS:QualityScore, FTSE ISS Corporate Governance Index Series, IFC Scorecard of Corporate Governance Standards, Good Governance Index – GGI, Standard and Poor's GAMMA, Gompes, Ishii and Metrick's G-index, Bebchuk, Cohen and Ferrell's Entrenchment index, Brown and Caylor's Gov-Score index ter indeks SEECGAN, katerega uporabo v empiričnem delu apliciramo na izbrano javno delniško družbo Krka, d. d., Novo mesto. Rezultati empirične raziskave pokažejo, da je Krka, d. d., Novo mesto po skupni oceni indeksa SEECGAN prvorazredno upravljana delniška družba, izhajajoč iz izidov in diagnoze pa na koncu podamo predloge ukrepov, s katerimi lahko proučevana družba kakovost korporativnega upravljanja še dodatno izboljša.
Keywords: korporativno upravljanje, javna delniška družba, kakovost upravljanja, merjenje kakovosti upravljanja, indeksi korporativnega upravljanja, indeks SEECGAN.
Published in DKUM: 18.03.2019; Views: 1769; Downloads: 308
Full text (1,62 MB)

Abstract: Vedno večja konkurenca in težnja po obstoju na trgu privedeta podjetja do iskanja najustreznejših rešitev, kako uspešno upravljati in voditi podjetje. V magistrskem delu ločimo pojma upravljanje in vodenje. Upravljanje je povezano z lastniškim, vodenje pa z managerskim vidikom upravljalno-vodstvenega procesa. V mikro in malih podjetjih, pa tudi v nekaterih srednje velikih podjetjih sta tako upravljanje kot vodenje pogosto v domeni lastnika, ustanovitelja podjetja. Ta deluje v vlogi upravljalca in managerja. Ko je govora o velikih podjetjih, pa gre za kompleksnejši sistem, kjer sta funkciji upravljanja in vodenja ločeni. V primeru obravnavanega podjetja NLB, d. d., gre za delniško družbo, ki uporablja dvotirni sistem upravljanja, ki je določen za slovenska podjetja. Upravljanje in vodenje se porazdelita med organi, ki so značilni za dvotirni sistem: med skupščino delničarjev, nadzornim svetom in upravo. Skupščina delničarjev predstavlja delničarje, ki svoje pravice uveljavljajo na skupščini. Pri nadzorovanju poslovanja jim pomaga nadzorni svet, naloga uprave pa je vodenje podjetja. Za uspešno upravljanje in vodenje podjetja je treba poznati vse dejavnike, ki vplivajo na njegov razvoj in poslovanje. Upoštevati je treba zmogljivosti in resurse ter druge notranje dejavnike podjetja, kot tudi zunanje dejavnike. Oboji lahko pozitivno ali negativno vplivajo na razvoj in poslovanje podjetja ali celo ogrožajo njegov obstoj. V magistrskem delu se osredotočamo predvsem na politiko podjetja in strateški management, ki igrata pomembno vlogo na najvišji ravni upravljalno-vodstvenega procesa. Pojasnimo pomen vizije, politike podjetja, kulture, etike in verodostojnosti podjetja ter z njimi povezane vrednote. Opredelimo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki vplivajo na obstoj podjetja. Osredotočimo se na pomen družbene in okoljske odgovornosti za podjetja. Nadaljujemo s strateškim managementom, kjer predstavimo strateška poslovna področja podjetja in opredelimo njihove strategije. Magistrsko delo končamo z indeksom SEECGAN, ki je ena od mnogih metodologij, s katerimi ugotovimo, kako kakovostno je upravljanje podjetja. Zapišemo tudi ugotovitve, do katerih pridemo v magistrskem delu, in priporočila za prakso proučevanega podjetja.
Keywords: upravljanje, vodenje, delniška družba, podjetje v državni lasti, politika podjetja, strateški management, SEECGAN indeks
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1464; Downloads: 305
Full text (2,09 MB)

Abstract: Izključitev delničarja iz delniške družbe in družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je omogočena s strani Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja, medtem ko družbenikom v družbi z omejeno odgovornostjo pušča več svobode pri odločanju kdaj in kako je lahko družbenik iz družbe izključen. ZGD-1 za obe kapitalski družbi določa izključitev v primeru, če delničar oziroma družbenik nepravočasno vplača osnovni kapital. Gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja, kot tudi družbenika. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev pa je mogoča zgolj v primerih, če je družbenik o tej možnosti seznanjen že pred prevzemom delnic. ZGD-1 pa celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj devetdeset odstotkov delnic lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Družba z omejeno odgovornostjo nima tako strogih določb glede možnosti izključitve družbenika. V primeru d.o.o. je omogočeno, da se izključitev družbenika uredi že s samo družbeno pogodbo. Družbena pogodba lahko ureja tako pogoje, postopek, kot tudi posledice izključitve. Neglede na družbeno pogodbo pa je izključitev družbenika vedno mogoča tudi po sodni poti na način, ki ga določa ZGD-1.
Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, družbena pogodba, kaduciteta.
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 2333; Downloads: 523
Full text (657,67 KB)