| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
3.
Preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo
Dinka Benić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: statusno preoblikovanje d.d., na podlagi sklepa skupščine če izpolnjuje pogoje za ustanovitev d.o.o.
Keywords: statusno preoblikovanje, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, računovodstvo, pravo, ustanovitvena bilanca stanja.
Published: 09.07.2009; Views: 5240; Downloads: 1430
.pdf Full text (289,12 KB)

4.
INFORMACIJSKA PODPORA INVESTICIJSKIM IN INDEKSNIM SKLADOM V UPRAVLJANJU DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
Biserka Fekonja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU) mora v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje zagotavljati popolno evidenco imetnikov in vseh njihovih transakcij v skladih, ki jih upravlja. Za »klasične« vzajemne sklade, katerih investicijski kuponi niso uvrščeni s trgovanjem na Ljubljansko borzo, družba za upravljanje s primerno informacijsko podporo zagotavlja popolni pregled imetnikov investicijskih kuponov in njihovih transakcij, s tem pa tudi nad stanjem investicijskih kuponov v skladu. Pri skladih (ETF-exchange traded fund), ki kotirajo na borzi, se transakcije odvijajo na primarnem in sekundarnem trgu. Oblikujeta se dve vrednosti enote premoženja: »knjigovodska«, ki odraža stanje portfelja sklada in »tržna«, ki se oblikuje na borzi v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja. Posledica primarnega trgovanja (prodaje oz. odkupa) je sprememba števila izdanih investicijskih kuponov, število le-teh lahko narašča ali se zmanjšuje glede na število prodanih oz. odkupljenih investicijskih kuponov. Slednje tako vpliva na spremembo v velikosti kapitala sklada. Nakup oziroma prodaja kuponov se vrši po knjigovodski vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju VEP), ki jo izračunava DZU. Posledica sekundarnega trgovanja je sprememba imetništva investicijskih kuponov, ki se evidentira v centralnem registru Klirinško depotne družbe (v nadaljevanju KDD), število investicijskih kuponov pa ostane nespremenjeno. Trgovanje z investicijskimi kuponi ETF preko borze torej nima vpliva na velikost kapitala. Pri tem se zamenja lastnik investicijskih kuponov, sklad pa ne pridobi novega kapitala. Vlagatelji lahko investicijske kupone kupujejo ali prodajajo na borzi po tržni ceni. Pri tem se jim ne obračunajo stroški vstopnih ali izstopnih provizij temveč jih bremenijo le stroški borznega posredovanja. Družba za upravljanje je za ETF sklade dolžna voditi evidenco transakcij vlagatelja samo na primarnem trgu, hkrati pa zagotoviti, da je dnevno končno število investicijskih kuponov takega sklada usklajeno po obeh evidencah, v računalniški aplikaciji, ki podpira »pasivo« in v registru KDD. KDD je za vsak ETF sklad, ki ga upravlja Probanka upravljanje, odprla t.i. plavajoči račun, preko katerega potekajo prenosi investicijskih kuponov s trgovalnih računov vlagateljev na račun sklada v primeru prodaje in obratno v primeru nakupa investicijskih kuponov. Pregled dnevnih transakcij na plavajočem računu sklada omogoča vpogled v sistem KDD in njihovo aplikacijo Klient CRVP, s katerega DZU dnevno izpisuje promet po skladih in delniško knjigo sklada. Na osnovi teh izpisov se izračuna stanje investicijskih kuponov v obtoku po evidenci KDD, to pa mora ustrezati stanju v računalniški aplikaciji Moj denar, ki nudi informacijsko podporo v družbi za upravljanje. V pravilih upravljanja sklada je posebej predpisan postopek za izvršitev obračuna izplačila oz. vplačila investicijskih kuponov na primarnem trgu. Ker je največ transakcij na primarnem trgu prodaj investicijskih kuponov sklada ETF, sem v svoji diplomski nalogi na primeru Globalnega naložbenega sklada predstavila postopek izplačila investicijskih skladov, dnevno kontrolo stanja investicijskih kuponov sklada v obtoku in na plavajočem računu sklada. V svoji diplomski nalogi sem nakazala možne rešitve oziroma poenostavitve pri vodenju dnevnega stanja kuponov v skladu, saj je od tega odvisna izračunana vrednost enote premoženja sklada. Informacijska podpora procesom obračunavanja vplačil in izplačil mora omogočati čim več avtomatizma (uvoz podatkov, kjer za to obstaja možnost), saj se s tem zmanjša možnost napake zaradi »človeškega faktorja«. Vsak sklad ima svoja pravila upravljanja, v katerih so določeni parametri, ki jih mora aplikacija podpirati. V okviru podskladov Krovnega sklada Probanka (KSP) je več vrst kuponov oziroma varčevalnih načrtov s posebnostmi glede vstopnih in izstopnih stroškov, pri vplačilih v podsklade KSP in sklade ETF veljajo različne presečne ure glede p
Keywords: družba za upravljanje, vzajemni sklad, vzajemni sklad, ki kotira na borzi, investicijski kupon, stanje investicijskih kuponov v skladu, plavajoči račun sklada, delniška knjiga sklada, informacijska podpora, računalniška aplikacija, popolna evidenca vlagateljev, evidenca transakcij, vrednost enote premoženj
Published: 09.07.2009; Views: 1836; Downloads: 81
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
PRIPOJITEV DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO K DELNIŠKI DRUŽBI
Aleksandra Lovrić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja se v današnjih turbulentnih gospodarskih razmerah soočajo s spremembami in so se jim prisiljena prilagajati. Združitve in prevzemi podjetij so le del tega dogajanja. Obravnavali bomo združitev dveh kapitalskih družb. Zakon o gospodarskih družbah obravnava združitev družb kot obliko materialnih (prenosnih) statusnih preoblikovanj, za katere je značilno, da so povezane s prehodom (prenosom) celotnega premoženja oziroma določenega dela na družbo, ki omenjeno družbo prevzema. Bistvo naloge je posvečeno pripojitvi, kot obliki združitve dveh kapitalskih družb, z vidika malega podjetnika, ki se zaradi razmer na trgu pripaja k večji in uspešnejši družbi in mu pripojitev predstavlja rešitev podjetja, premoženja in zaposlenih v podjetju. Pripojitev bomo obravnavali s pravnega in organizacijskega vidika, davčni vidik je v nalogi predstavljen samo mimogrede. Poseben poudarek bo na pravicah delavcev v primeru pripojitve. Predstavljen bo celoten postopek pripojitve družbe z omejeno odgovornostjo k delniški družbi s primeri vezanimi na pripojitev.
Keywords: - pripojitev - družba z omejeno odgovornostjo - delniška družba - delavec - prenehanje poslovanja
Published: 17.07.2009; Views: 4490; Downloads: 487
.pdf Full text (382,11 KB)

6.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Lea Dokl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka ne dveh ravneh, individualni in kolektivni. Individualno sodelovanje poteka na delovnem mestu in zaposlenim omogoča, da lahko vplivajo na cilje, pogoje in način lastnega dela in dela skupine kateri člani so. Kolektivno sodelovanje ( participacija ) pa poteka preko različnih delavskih predstavništev, kot so svet delavcev, predstavniki delavcev v organih upravljanja, itd. Kolektivna participacija se ukvarja predvsem s pomembnejšimi kadrovskimi, socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pravica delavcev do soupravljanja je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica, ki temelji na 75. členu ustave. Temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta zakon ureja načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, podjetnikov posameznikov z najmanj petdeset zaposlenimi in zadrug. Pravico do sodelovanja uresničujejo delavci po določbah tega zakona tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah, če posebni zakon ne določa drugače. Pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom. Ta zakon pa se ne uporablja za sodelovanje delavcev pri upravljanju v evropskih svetih delavcev, v evropski delniški družbi in v evropski zadrugi.
Keywords: Individualna participacija, kolektivna participacija, svet delavcev, uprava, nadzorni svet, delavski direktor, obveščanje, posvetovanje, soodločanje, evropska delniška družba.
Published: 31.03.2010; Views: 4570; Downloads: 698
.pdf Full text (945,43 KB)

7.
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA
Anja Šrot, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem delu smo v drugem poglavju spoznali, kako je potekalo nastajanje Evropske delniške družbe skozi čas, in lahko smo spoznali, da so se zakoni in pravila spreminjali in nadgrajevali dolgo časa. V tretjem poglavju smo lahko videli, na kakšne načine vse se lahko SE ustanovi. Ali se z združitvijo dveh ali več obsotječih delniških družb, ali z utanovitvijo holding družbe, bodisi naj bo to z ustanovitvijo hčerinske SE ali pa s preoblikovanjem. Četrto poglavje nam govori o tem, kakšna je organizacijska struktura SE. Ali se vodi družba po enotirnem ali pa po dvotirnem sistemu upravljanja. Raziskave o SE so opisane v petem poglavju. Zajeto je področje v dveh državah, in sicer v Nemčiji in na Češkem. Predstavljene so tudi države v katerih SE obstajajo, migracije SE in SE razporejene po aktivnostih.
Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, prenos sedeža SE, Migracije SE
Published: 28.01.2011; Views: 1762; Downloads: 268
.pdf Full text (573,78 KB)

8.
UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV ZOPER ČLANE POSLOVODSTVA IN NADZORNEGA SVETA V DELNIŠKIH DRUŽBAH
Maja Bolko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila pojem odškodninske odgovornosti zoper člane poslovodstva in nadzornega sveta v delniških družbah z vidika Obligacijskega zakonika (OZ), Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Družbeniki in delničarji v kapitalskih družbah ne odgovarjajo za svoje obveznosti do družbe za razliko od družbenikov v osebnih družbah, in glede na to da je položaj članov organov vodenja ali nadzora zelo samostojen in načeloma neodvisen od delničarjev, je stroga tudi njihova odgovornost. V diplomskem delu sem se osredotočila predvsem na sam pojem odškodninske odgovornosti, na primere kjer lahko pride do izključitve odškodninske odgovornosti in na upravičence do zahtevka za škodo zoper člane uprave in nadzornega sveta v delniških družbah. Saj se z imenovanjem osebe za člana organa vodenja ali nadzora vzpostavi t.i. korporacijsko razmerje med članom in družbo, ki je urejeno v zakonodaji, kar pa velja tudi za vprašanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora.
Keywords: odškodninska odgovornost, odškodninski zahtevek, poslovodstvo, nadzorni svet, delniška družba
Published: 17.06.2011; Views: 3132; Downloads: 690
.pdf Full text (355,72 KB)

9.
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA
Dejan Podkrižnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Evropska delniška družba je pravnoorganizacijska oblika namenjena večjim podjetjem. Njen osnovni namen je omogočiti nosilcem podjetja, ki imajo interes opravljati svojo gospodarsko dejavnost na celotnem območju Evropske unije, lažji dostop do trgov Evropske unije. Ti nosilci podjetja se zlasti srečujejo s vprašanjem kako načrtovati in izvajati podjetniške dejavnosti na območju drugih držav članic. Pri uresničevanju tega interesa jim znatno olajša delo Evropska delniška družba, katere primarni namen je povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Ideja o oblikovanju posebne pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe, ki bi bila subjekt nadnacionalne pravne ureditve in ki bi omogočila delovanje na področju vseh držav, se je porodila skupaj z idejo o skupnem evropskem trgu. Pobudo za premislek o oblikovanje take pravnoorganizacijske oblike je leta 1959 na kongresu francoskih notarjev podal notar Thibierge, od podane pobude do dejanskega sprejetja Evropske delniške družbe kot pravnoorganizaijske oblike pa je poteklo kar 40 let. Konsenz o oblikovanju evropske delniške družbe imenovane tudi Societas Europea je bil dosežen leta 2000 na vrhu v Nici. Za pravilno razumevanje koncepta pravnoorganizacijske oblike SE je potrebno izhajati iz temeljne ugotovitve, da to ni pravnoorganizacijska oblika, v kateri bi se podjetniška aktivnost šele začela opravljati, tako je SE predvsem namenjena večjim podjetjem (na kar kaže tudi njen začetni osnovni kapital, ki znaša 120.000 evrov), ki imajo interes po razširitvi svojega delovanja prek nacionalnih meja in bi ta svoj interes lažje uresničili tako, da bi izbrali pravnoorganizacijsko obliko SE, za katero ne velja (le) korporacijsko pravo države, v kateri naj bi se dejavnost v prihodnje opravljala, ampak predvsem nadnacionalno pravo, določeno z uredbo SE. SE je torej taka oblika delniške družbe, ki omogoča preprostejšo mobilnost gospodarskih subjektov v EU. V diplomskem delu je po predstavitvi ideje evropske delniške družbe in zgodovine sprejema te pravnoorganizacijske oblike, predstavljena sama evropska delniška družba. Posebno poglavje je namenjeno sodelovanju delavcev pri upravljanju SE.
Keywords: Evropska delniška družba, Societas Europea, skupni evropski trg, delniška družba, pravnoorganizacijska oblika, podjetje.
Published: 13.07.2011; Views: 5485; Downloads: 531
.pdf Full text (523,01 KB)

10.
MANAGERSKI VIDIKI PREVZEMOV PODJETIJ
David Predovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kriza, ki je prizadela svetovno gospodarstvo in katere posledice še vedno čutimo, je neposredno povezana tudi s prevzemi podjetij. Ker so slednja postala čedalje bolj ranljiva in ker se tudi koncentracija premoženja spreminja, bomo v prihodne morda priča še številnejšim prevzemom podjetij. Vse kar sem vedel o prevzemh pred pisanjem diplomskega semnarja, sem izvedel iz medijev, zato sem želel s podrobno raziskavo ugotoviti, kaj vse mora sodoben manager vedeti in pričakovati. Temu je tudi bil posvečen prvi, obsežnejši del diplomskega seminarja. Literatura potrobno opisuje, kakšne oblike in vrste prevzemov poznamo, kakšne so možnosti pri poskusi obrambe pred prevzemi, ter kaj nam dovoljuje zakonodaja na tem področju. Ker učinki niso enaki, če spremljamo delničarje, zaposlene ali upnike, je del namenjen tudi temu. Pri preučevanju primerov je opaziti še številne druge zanimivosti in pomembna dejstva, vseh pa seveda ni mogoče vključiti v diplomski seminar. V drugem delu pisanja sem se osredotočil na dva primera, enega v Sloveniji in enega v tujini. Na kratko sem predstavil podjetje, ki je bila tarča managerskega prevzema pri nas, ter potek le-tega. Pri primeru iz tujine pa je govora o prevzemih nogometnih klubov, ki so vsako leto številčnejši
Keywords: Prevzem, Delniška družba, Trg, Viator & Vektor, Financiranje
Published: 16.11.2012; Views: 746; Downloads: 48
.pdf Full text (322,70 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica