1. Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščiniLuka Škrinjar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic. Keywords: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1507; Downloads: 129
Full text (749,97 KB) |
2. Združitev gospodarskih družb kot oblika podjetniškega prestrukturiranjaMatic Rutar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Podjetja se odločajo za prestrukturiranje kadar si želijo izboljšati svoje poslovne rezultate. Globalni pritiski podjetja silijo v povezovanja in združevanja in tukaj tudi Slovenija ni izjema. Eden izmed načinov podjetniškega prestrukturiranja predstavljajo združitve. S sinergijami iz naslova združitve želijo podjetja izboljšati svojo prisotnost na trgih. Pri analiziranju združitev je pomembno razlikovati med različnimi vrstami združitev in njihovimi razlogi. Potrebno je tudi dobro poznavanje vseh pravno formalnih procesov postopka združitev in zakonske ureditve le teh. To še posebej velja za manjšinjske delničarje, katerih glas v postopku združitev nemalokrat nima velike vloge. Prav zaradi tega so zakonsko še posebej opredeljene tudi njihove pravice. Keywords: združitve, manjšinski delničarji, podjetniško prestrukturiranje, pravice lastnikov deležev, proces združitve Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 1156; Downloads: 91
Full text (708,89 KB) |
3. Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)Primož Obal, 2016, master's thesis Abstract: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega. Keywords: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1572; Downloads: 151
Full text (627,75 KB) |
4. VARSTVO DELNIČARJEV IN UPNIKOV PRI SPREMEMBAH OSNOVNEGA KAPITALA DELNIŠKE DRUŽBEGregor Drnovšek, 2015, doctoral dissertation Abstract: V premoženje družbe se stekajo denar in raznovrstne premoženjske pravice, katerih bistvena značilnost je, da jih je mogoče gospodarsko (ekonomsko) ovrednotiti in njihovo vrednost izraziti v denarju. Tem na drugi strani prikaza finančnega stanja družbe (bilance stanja) stoji nasproti v sumiranih zneskih prikazana dodelitev tega premoženja oziroma njegove vrednosti posameznim njegovim virom. Med dolgoročne vire financiranja lahko v grobem uvrstimo lastni kapital, kot lastni vir financiranja, in (primerni) tuji kapital, med katerega sodijo obveznosti. Med tema dvema je prvi posebej dragocen, saj ni zvezan z nobenim časovnim kriterijem, medtem ko bo morala družba svoje obveznosti nekoč izpolniti s svojim premoženjem. Lastni kapital sestavljajo predvsem tisti kapital (tiste vrednosti premoženja), ki so ga delničarji prispevali kot vložek v družbo, in kapital, ki ga je družba sama prigospodarila (dobiček). Vložki, ki za delničarje pomenijo sodelovanje v podjetniškem podvigu na tvegani podlagi, gradijo osnovno in eksistenčno glavnico (predpostavko) delniške družbe in ob njeni ustanovitvi največkrat edini vir premoženja. Iz delnice, ki jo prejmejo v zameno za prispevani vložek, delničarji črpajo svoj položaj člana delniške družbe. Zato tudi zakon določa, da je delniška družba tista družba, ki ima osnovni kapital, ta mora biti razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena ZGD-1), družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (drugi odstavek 168. člena ZGD-1), medtem ko se vložki ne smejo vrniti (prvi odstavek 227. člena ZGD-1).
Ta elementarna podstat kapitalskega ustroja delniške družbe hkrati razodene ključne vidike sprememb osnovnega kapitala, relevantne za položaj delničarjev in upnikov. Sprememba osnovnega kapitala lahko vpliva na vrednost družbinega premoženja, iz katerega družba poplačuje terjatve svojih upnikov, prav tako lahko vpliva na delnice, ki so vir pravic delničarjev. Medtem ko povečanje osnovnega kapitala nosi potencial povečanja družbinega premoženja, zaradi česar je za upnike dobrodošel ukrep, zmanjšanje osnovnega kapitala prizadene družbino osnovno glavnico in kot posledico domala predpostavlja ogrožanje terjatev upnikov. Ker se vložki praviloma ne smejo vrniti, so upniki varovani preden se opravijo morebitna izplačila sproščenega premoženja, ki je bilo pred tem vezano z osnovnim kapitalom. Vendarle tudi povečanje osnovnega kapitala za upnike ni brez nevarnosti, saj je treba zagotoviti, da je obljubljeni vložek pravilno prenesen na družbo in da dosega tisto vrednost, ki sta mu jo pripisala družba in inferent. Tudi za delničarje je kapitalska krepitev »njihove« družbe dobrodošla in uspešen plasma novih delnic hkrati signalizira gospodarsko atraktivnost za nove investitorje. Vendar pa prav ti vstopajo v »druščino« obstoječih delničarjev, katerih deleži se zaradi tega spremenijo, s tem pa tudi moč njihovih glavnih članskih pravic. Ta učinek povečanja osnovnega kapitala obstoječi delničarji praviloma neradi pozdravijo in če nočejo, jim ga načeloma tudi ni treba. Zakon jim priznava prednost pri dodeljevanju novih delnic, odmik od tega zakonskega izhodišča, pa je podvržen posebni odločitvi obstoječih delničarjev.
Dosledno izpeljan ukrep spremembe osnovnega kapitala pomeni, da je bilo več manjših zaokroženih korakov pravilno opravljenih: od odločanja na skupščini, do vpisa v sodni register. Čeprav organi vodenja ali nadzora pravilno izvedejo odločitev delničarjev o spremembi osnovnega kapitala, se lahko pozneje izkaže, da je bila prav ta (prvotna) odločitev neveljavna. Nastale učinke spremembe osnovnega kapitala je sicer treba odpraviti, vendar se »vrtenje časa nazaj« izkaže za preveč »zastrašujoče«. Zato je takšen način sanacije neuspelega ukrepa potrebno premisliti in pretehtati, ali ni na mestu drugačna rešitev. Keywords: osnovni kapital, delničarji, upniki, spremembe osnovnega kapitala, neveljavna sprememba osnovnega kapitala Published in DKUM: 19.02.2015; Views: 3529; Downloads: 786
Full text (3,01 MB) |
5. PRAVICE DELNIČARJEVDejan Fras, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga vsebuje podatke o delniških družbah, delnicah in pravicah delničarjev. Slednje ima v tem delu najpomembnejšo vlogo.
Pravice delničarjev so v Sloveniji jasno opredeljene, ureja jih Zakon o gospodarskih družbah. Tudi Evropska unija je to področje vzela pod drobnogled in ga uredila z raznimi direktivami, te pa so posledično vplivale na posamezne države članice EU. Razumeti je potrebno, da živimo v globalnem svetu, ki je postal neskončno prepleten.
Delničarji so deležni različnih pravic, od premoženjskih pa do članskih. Veliko vlogo predstavlja tudi to, ali je delničar manjšinski ali večinski. Če je delničar v vodilnem položaju glede deleža, lahko pride do popolnega lastništva družbe. To je njegova pravica. Seveda je tak postopek zakonsko urejen. Manjšinski delničar pa se lahko v določeni meri »pogaja« o odškodnini, ki mu pripada v takem primeru.
Pomembno spoznanje, ki ga je dobro upoštevati je, da če postanete delničar, je najprej na vas, da se o vaših pravicah in dolžnostih dodobra seznanite, da se boste lažje znašli v poslovnem svetu kot delničar. Keywords: Delnice, delničarji, delniška družba, pravice delničarjev, zakon o gospodarskih družbah, obveznosti delničarjev. Published in DKUM: 18.07.2013; Views: 5110; Downloads: 853
Full text (714,88 KB) |
6. INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE PRAVICE DELNIČARJEV NA SKUPŠČINI DELNIŠKE DRUŽBEDavid Fister, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Individualne in kolektivne pravice delničarjev na skupščini delniške družbe, seznanja bralca s pravicami delničarjev, ki so posledica korporacijskega razmerja med delničarji in družbo, s katerim se omejuje in opredeljuje obseg pravic in obveznosti posameznega deležnika tega razmerja. V uvodu je opredeljen problem diplomskega dela ter tudi namen in cilj naloge, ki se nanaša na sistematično predstavitev pravic delničarjev na skupščini in vprašanje poznavanja teh pravic in posledično uporaba v praksi.
V naslednjih poglavjih je predstavljena delniška družba ter način njenega delovanja s predstavitvijo vloge posameznega organa, saj menim, da je poznavanje in razumevanje razmerij pomembno za bralca iz razloga razumevanja posameznega instituta varovanja pravic delničarjev.
Ker se večina pravic, tako individualnih kot kolektivnih, uresničuje na skupščini delniške družbe, sem skupščini namenil posebno poglavje. Po predstavitvi pravic delničarjev na splošno, sledi jedro diplomskega dela, kjer so predstavljene posamezne korporacijske in manjšinske pravice delničarjev, ter njihovo uresničevanje na delniški skupščini, s katerim bralec pridobi občutek obsega varstva, ki ga je deležen delničar po Zakonu o gospodarskih družbah. V zadnjem delu jedra je opisano varstvo delničarjev v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, kar bralcu omogoča primerjavo s tujimi pravnimi redi in tako zaokrožuje pregled v zaključeno celoto. Keywords: delniška družba, skupščina delniške družbe, korporacijsko razmerje, korporacijske pravice, manjšinske pravice, Zakon o gospodarskih družbah, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, ničnost sklepov, actio pro socio, manjšinski delničarji. Published in DKUM: 22.03.2013; Views: 3237; Downloads: 872
Full text (797,72 KB) |
7. VZROKI ZA OBLIKOVANJE REVIZIJSKIH KOMISIJ JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB V SLOVENIJIUroš Roter, 2012, master's thesis Abstract: S pojmom revizijska komisija je mišljen nadzorni mehanizem, ki pomaga lastnikom družb spremljati in nadzirati delovanje uprav v dvotirnih in upravnih odborov v enotirnih korporativnih sistemih upravljanja.
Revizijske komisije so bile uvedene kot dodaten mehanizem za nadzor nad poslovanjem in finančnim poročanjem družbe, in sicer kot posledica računovodskih prevar in goljufivega oziroma nepravilnega finančnega poročanja svetovnih korporacij.
Delovanje revizijske komisije je v dvotirnem sistemu upravljanja podrejeno nadzornemu svetu, ki jo tudi imenuje. Revizijska komisija je odgovorna za celovit nadzor družbe in o svojem delu poroča nadzornemu svetu. Delovanje revizijskih komisij pomeni dodaten organ nadzora nad poslovanjem in poročanjem družbe. Njene pomembnejše naloge so:
- nadzor nad delovanjem sistema notranjih kontrol,
- nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj,
- komuniciranje z notranjimi revizorji,
- komuniciranje z zunanjimi revizorji,
- priprava pogodb med revizorji in družbo,
- podajanje ocene glede sestave letnih poročil. Keywords: revizijska komisija, revizor, korporativno upravljanje, nadziranje, javna delniška družba, agencijska teorija, delničarji, recesija, finančna kriza. Published in DKUM: 23.08.2012; Views: 2238; Downloads: 263
Full text (857,08 KB) |
8. IZJEMA OD OBVEZNOSTI DATI PREVZEMNO PONUDBO V ZVEZI S FINANČNIM PRESTRUKTURIRANJEM OZIROMA SANACIJO CILJNE DRUŽBE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJIJernej Trapečar, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana ena od pravnih možnosti reševanja podjetja, ki je zašlo v težave. Predstavljena in analizirana je ureditev izjeme od oddaje prevzemne ponudbe v zvezi s finančnim prestrukturiranjem oziroma sanacijo ciljne družbe. Obravnavana tema predstavlja stično točko med prevzemno zakonodajo in insolvenčno zakonodajo. Interesi lastnikov se umaknejo interesom družbe in interesom upnikov, ki s svojimi vložki omogočajo nadaljnje poslovanje ciljne družbe. Zato mora biti prevzemnik, ki v ciljno družbo vloži kapital, oziroma se odpove plačilu s strani ciljne družbe in na ta način omogoči nadaljnje poslovanje, oproščen obveznosti dati prevzemno ponudbo. Diplomska naloga je razdeljena na tri sklope.
V prvem sklopu je predstavljena domača, slovenska ureditev izjeme od obveznosti dati prevzemno ponudbo v zvezi s finančnim prestrukturiranjem. V primeru doseganja prevzemnega praga pri pridobitvi delnic v okviru izvedbe ukrepov finančnega prestrukturiranja ponuja slovenski zakon o prevzemih oprostitev podaje sicer obvezne prevzemne ponudbe.
Nemška pravna ureditev sanacijske izjeme je analizirana v drugem sklopu. Če se nahaja delniška družba v gospodarski krizi in jo je potrebno sanirati, lahko zvezni finančno – nadzorni urad (BaFin) oprosti prevzemnika, ki izvaja sanacijo ciljne družbe, podaje obvezne ponudbe za prevzem, če je pri izvajanju sanacije dosegel kontrolno udeležbo.
V zadnjem, tretjem sklopu je predstavljena avstrijska ureditev sanacijske izjeme. Sanacijski privilegij je namenjen oprostitvi podaje obvezne ponudbe, ob dosegu kontrolne udeležbe v ciljni družbi v sanacijske namene. Zakonodajalec je s tem uzakonil privilegirano doseganje kontrolne udeležbe v ciljni družbi, z namenom varovanja interesov vlagateljev.
Izjema od podaje prevzemne ponudbe v zvezi s finančnim prestrukturiranjem oziroma sanacijski privilegij predstavlja v vseh treh obravnavanih državah korekcijo togega instituta obvezne ponudbe za vse vrednostne papirje ciljne družbe, z namenom omogočanja pogojev za enostavnejšo sanacijo družbe. Keywords: Ključne besede: finančno prestrukturiranje, sanacija, izjema od obvezne ponudbe, delničarji, upniki Published in DKUM: 07.08.2012; Views: 1845; Downloads: 233
Full text (278,02 KB) |
9. PREVZEM DRUŽBE X S POVEČANJEM OSNOVNEGA KAPITALAČrt Rosenfeld, 2011, final seminar paper Abstract: Ker je prevzem družbe povezan s finančnimi viri, smo sestavili dve osrednji poglavji. Prvo poglavje govori o prevzemih, opredeljuje definicijo prevzemov in opiše zakonodajo, ki v Sloveniji velja za prevzeme. Poleg ostale zakonodaje je osrednji zakon zakon o prevzemih, ki opredeljuje pravila in nadzor pri prevzemih. Pomembno je, kdaj družbe, ki prevzemajo, dosežejo prevzemni prag in kdaj je potrebno upoštevati prevzemno zakonodajo. Z objavo prevzema povabimo obstoječe investitorje k prodaji svojih delnic ciljne družbe – tarče. Poseben status v naši zakonodaji imajo manjšinski delničarji, ki smo ga tudi opredelili in izpostavili.
Pri vsakem načrtovanem prevzemu imamo omejitve, ki jih moramo zaznati in opredeliti, da lahko prevzem izpeljemo. Pomembno je, ali smo s ciljno družbo – tarčo v kakršnemkoli dogovarjanju v zvezi s prevzemom, kajti takšne aktivnosti moramo prijaviti nadzorniku, ki je hkrati tudi regulator tega trga. Poleg nadzornikov imamo še borzo vrednostnih papirjev, centralni register vrednostnih papirjev in banke.
Veliko pozornost smo posvetili analizi premoženjskega stanja ciljne družbe - tarče, njenim bilancam ter sinergijam obeh družb. Prikazali smo prevzemno namero in ponudbo s poudarkom na njuni vsebini in načrt oblikovanja prevzemne cene.
Analizirali smo tudi naše premoženjsko stanje po prevzemu in po dokapitalizaciji, ki jo obravnavamo v naslednjem poglavju. V našem primeru pomeni dokapitalizacija povečanje osnovnega kapitala in prodajo celotne emisije novoizdanih delnic investicijski banki, ki tako pridobljene delnice proda na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev in doseže razliko v ceni. Novoizdane delnice smo uvrstili na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Vloga regulatorja in nadzornika je tudi v tem poglavju velika. Keywords: prevzem, prevzemni prag, prevzemna zakonodaja, ciljna družba – tarča, manjšinjski delničarji, regulator trga, borza vrednostnih papirjev, prevzemna namera, prevzemna ponudba, dokapitalizacija, emisija novoizdanih delnic, sekundarni trg vrednostnih papirjev Published in DKUM: 02.12.2011; Views: 3693; Downloads: 329
Full text (254,51 KB) |
10. PREVZEMI IN IZTISNITVE MANJŠINSKIH DELNIČARJEVUrban Gošnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem predstavil teoretični okvir prevzemov ter delovanja in sestave delniških družb. Nadalje so predstavljene pravice delničarjev, ki jih le-ti uživajo na osnovi lastništva delnic. Znotraj pravic vseh delničarjev se pojavlja manjša skupina ljudi, ki pa zaradi premajhnega deleža glasovalnih pravic ne morejo vplivati na odločitve v družbi, čeprav jih te odločitve prizadenejo. Končno so predstavljene možnosti, ki jih imajo manjšinski delničarji za zavarovanje svojih interesov nasploh, pa tudi postopek iztisnitve in izstopa malih delničarjev iz družbe in njihove možnosti za dosego ustrezne višine denarne odpravnine. Keywords: prevzemi, motivi, vrste prevzemov, posledice prevzemov, delniške družbe, organi, pravice delničarjev, manjšinski delničarji, pravice manjšinskih delničarjev, iztisnitev, izstop Published in DKUM: 26.08.2010; Views: 3501; Downloads: 824
Full text (998,80 KB) |