| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Za čustva si je treba čas vzet': dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev : dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev
Živa Kopavnik, 2023, master's thesis

Abstract: Strategije regulacije čustev v raziskavah pogosto proučujejo kot nekaj, kar poteka v izolaciji od drugih posameznikov. Pogosto pa se ravno za pomoč in razumevanje pri doživljanju in regulaciji čustev obrnemo k drugim. Namen pričujoče študije je bil proučiti strategije čustvene regulacije z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta, v kateri je sodelovalo 157 mladih odraslih (M = 21,91, SD = 3,09). Ti so med sedemdnevnim zbiranjem podatkov šestkrat na dan izpolnjevali kratke vprašalnike preko aplikacije na mobilnem telefonu. Podatke smo analizirali s pomočjo večnivojskega modeliranja. Rezultati so pokazali, da intenziteta statistično značilno napoveduje vse strategije čustvene regulacije. Ugotovili smo tudi, da je uporaba strategije zatiranja izražanja čustev še posebej neučinkovita (tj. povezana z višjim negativnim in nižjim pozitivnim afektom) v primerih, ko posameznik doživlja visoko intenzivna čustva. Spoznali smo še, da ne moremo enoznačno trditi, katere strategije regulacije čustev so bolj učinkovite (individualne ali socialne). Ta učinkovitost je odvisna od tega, ali kot afektivno posledico upoštevamo pozitiven ali negativen afekt ter katero strategijo regulacije čustev proučujemo. Nazadnje pa smo ugotovili, da socialno kognitivno prevrednotenje in socialna distrakcija moderirata odnos med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Natančneje: socialno deljenje je negativno povezano z negativnim afektom samo v primeru nizkega socialnega prevrednotenja (odnos je mejno statistično značilen pri p = 0,05). Enako smer odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom odnos lahko opazimo tudi pri nižje izraženi socialni distrakciji, ampak je ta statistično neznačilen.
Keywords: intenzivni vzdolžni raziskovalni načrt, večnivojsko modeliranje, intenziteta čustvenega doživljanja, socialno deljenje, negativni afekt, pozitivni afekt
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 309; Downloads: 50
.pdf Full text (1,10 MB)

2.
Deljenje znanja v organizaciji za kibernetsko varnost preko organizacijskih spletnih platform : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tim Veršnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Z razvojem IKT se razvijajo tudi različne grožnje in tveganja za našo varnost v digitalnem okolju. Obseg groženj v digitalnem svetu se vsak dan širi, zato je v velikem porastu tudi kibernetska varnost. Vsem organizacijam in posameznikov grozijo kibernetski napadi z različnim tehnikam, katere lahko napravijo gromozansko škodo. Organizacije, ki zagotavljajo varnost pred tovrstnimi napadi so se uveljavile že povsod po Svetu na vseh možnih področjih dela. Njihova učinkovitost in suverenost je odvisna predvsem od socialnega kapitala ki ga premorejo, torej znanja zaposlenih. Da pa zaposleni v organizaciji premorejo dovolj dober nivo znanja, je zelo pomembno kako z njim upravljajo in si ga medsebojno izmenjujejo. Namen tega prispevka je bil raziskati kateri dejavniki vplivajo na deljenje znanja. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki smo ga delili v zato namenjenih organizacijskih komunikacijskih kanalih in pridobili vzorec s strani zaposlenih v organizaciji, ki se primarno ukvarja z kibernetsko varnostjo. Organizacija ima razdeljena podjetja v 6 različnih država, sodelovali so zaposlenih iz vseh držav, ne glede na starost in področje dela. Vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj, šestih konstruktov, vsak od njih pa je imel še 3 ali 4 indikatorje. Anketiranci so odgovarjali s pomočjo Likertove 5 ali 7 stopenjske lestvice. Na podlagi analize danih podatkov smo 4 hipoteze potrdili, 1 pa nismo imeli moči, saj ni bila v nobeni korelaciji z konstruktov vedenja pri deljenju znanja. Glavna dejavnika povezana z deljenjem znanja, sta bila altruizem in specializacija. Sledila sta jima ugled in recipročnost. Trenutnega življenja si brez tehnologije ne predstavljamo, prav zaradi tega pa kibernetske varnost vrednoti kot zelo pomembna dobrina pri zagotavljanju varnosti v kibernetskem prostoru.
Keywords: deljenje znanja, kibernetska varnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 455; Downloads: 69
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev
Nikita Adamič, 2022, master's thesis

Abstract: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Keywords: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 543; Downloads: 150
.pdf Full text (1,31 MB)

4.
Raba in pomen razglednic v dobi digitalnih medijev
Patricija Zorič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Razglednice so že več kot 100 let pomemben medij komuniciranja v turizmu. Nekoč je bila njihova glavna vloga predvsem komunikacijska, v dobi digitalnih medijev pa se krepi vloga kulturnega rituala oz. vzdrževanja odnosov. V našem zaključnem delu smo v teoretičnem delu raziskali zgodovino in razvoj razglednic, vlogo, ki jo ima v odnosu med pošiljateljem in prejemnikom ter kulturni ritual, ki ga pošiljanje razglednic predstavlja. Predstavili smo razglednico kot medij in njihovo rabo v dobi digitalnih medijev ter pomen razglednic za turizem, predvsem podobo turistične destinacije. Namen naše raziskave je bil pojasniti, kakšen imamo odnos do razglednic v slovenskem kulturnem okolju in njihovo rabo v sodobnem času digitalnih medijev. V ta namen smo v prvem delu izvedli eksplorativno kvalitativno raziskavo s pomočjo fokusnih skupin, v drugem delu pa smo predpostavljene hipoteze preverjali z anketo, v kateri je sodelovalo 381 oseb. Ugotovili smo, da med respondenti raba razglednic v dobi digitalnih medijev sicer res upada, da sta se pa zato njihov simbolni pomen in vrednost precej zvišala. Več razglednic prejmejo in pošiljajo starejše generacije, medtem ko so med mlajšimi za deljenje turistične izkušnje bolj priljubljeni digitalni mediji, predvsem družbena omrežja. Pošiljanje razglednic pomeni v današnjem času pomemben kulturni ritual, ki ga je potrebno ceniti in ohranjati.
Keywords: razglednica, digitalni mediji, kulturni ritual, komunikacija, deljenje turistične izkušnje
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 812; Downloads: 102
.pdf Full text (1,47 MB)

5.
Trajnostna uporaba mikro mobilnosti v manjšem kraju
Anej Šarlah, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu te naloge opisujemo problematiko z katero se soočajo mesta na področju javnega prevoza. Te se lahko popolnoma razlikujejo med posameznimi mesti. Nekatera mesta iščejo načine razbremenitve obstoječega javnega prometa, druga pa način rešitve tako imenovanega problema »zadnje milje«. Pregledamo različne načine implementacije storitve mikro mobilnosti – tako v obliki samostojne storitve, kot v obliki integracije ter razširitve obstoječega sistema javnega potniškega prometa. Klasificiramo katera prevozna sredstva spadajo pod pojem mikro mobilnosti ter opišemo najpogostejša prevozna sredstva izbrana za uporabo v urbanem okolju (pametni električni skiroji ter pametna kolesa). Opisali bomo prednosti in slabosti tovrstnih prevoznih sredstev ter njihov na svoje okolje. V sklopu te naloge opisujemo problematiko, s katero se soočajo mesta na področju javnega prevoza in je lahko od mesta do mesta popolnoma različna. Nekatera mesta iščejo načine za razbremenitev obstoječega javnega prometa, druga pa načine za rešitev tako imenovanega problema »zadnje milje«. Pregledamo različne načine implementacije storitve mikromobilnosti – tako v obliki samostojne storitve kot v obliki integracije ter razširitve obstoječega sistema javnega potniškega prometa. Klasificiramo, katera prevozna sredstva spadajo pod pojem mikromobilnosti, ter opišemo najpogostejša prevozna sredstva, izbrana za uporabo v urbanem okolju (pametni električni skiroji ter pametna kolesa). Opišemo prednosti in slabosti tovrstnih prevoznih sredstev ter njihov na vpliv na okolje. V praktičnem delu opišemo delovanje storitve mikromobilnosti v manjšem mestu, Šentjurju. Gre za storitev javnega sistema za izposojo pametnih koles. Opišemo izzive, s katerimi se kraj sooča z vidika prometnega sistema, ter kako ta vpliva na življenje meščanov. Poglobimo se v načrte razvoja tako mesta kot regije ter opišemo, kako se v te načrte vklopi nova storitev mikromobilnosti. Prav tako se poglobimo v delovanje storitve za javno izposojanje koles – KolesCE. Opišemo postopek registracije, izposoje, uporabniško izkušnjo ter lokacije izposojevalnih postaj v Šentjurju. Prav tako na kratko opišemo delovanje sistema v drugih bližnjih krajih, kot je Celje. Na koncu se poglobimo v statistiko delovanja storitve KolesCE v Šentjurju ter analiziramo razne metrike, ki smo ji prejeli od ponudnika storitve.
Keywords: mikro mobilnost, trajnostni razvoj, deljenje koles, manjši kraji
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 957; Downloads: 80
.pdf Full text (3,31 MB)

6.
Primerjava in praktična uporaba ogrodij za izdelavo zalednih sistemov po principu REST : diplomsko delo
Jan Sušelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vzdrževanje aplikacij, omogočanje njihove podprtosti na različnih napravah in zagotavljanje varnosti je zaradi povečane kompleksnosti aplikacij vedno večji problem. Te probleme lahko rešimo z uporabo večslojne arhitekture. V diplomskem delu se osredinjamo na trislojno arhitekturo in podrobneje predstavimo aplikacijski sloj. Največ pozornosti smo posvetili razvoju zalednih sistemov po arhitekturnem principu REST, s pomočjo katerega smo izdelali štiri zaledne sisteme v izbranih ogrodjih. Za vsako ogrodje smo opredelili prednosti in slabosti ter navedli, za kakšne vrste aplikacij je ogrodje najbolj primerno. Ugotovili smo, da mora izbira ogrodja za razvoj zalednih sistemov temeljiti na podlagi vrste aplikacije, ki jo razvijamo, in na zahtevah, ki jih mora aplikacija zagotoviti.
Keywords: deljenje prevozov, REST, spletna ogrodja, trislojna arhitektura, zaledni sistem.
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 750; Downloads: 99
.pdf Full text (1,43 MB)

7.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Keywords: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Published in DKUM: 22.07.2020; Views: 1095; Downloads: 142
.pdf Full text (983,97 KB)

8.
Vodenje skupine starih ljudi za samopomoč
Polonca Černenšek, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Magistrsko delo je rezultat raziskave iz področja vodenja medgeneracijskih skupin starih ljudi za samopomoč v lokalnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so voditelji skupin usposobljeni za prostovoljno delo ter s katerimi problemi se srečujejo. Zanimal nas je tudi vpliv vodenja skupine starih ljudi za samopomoč na voditelja iz vidika medsebojnega sožitja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, za instrument raziskave smo razvili anketni vprašalnik, kateri je zajemal 16 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. Raziskava je potekala na medgeneracijskem društvu v aprilu in maju 2018. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih prikazali s tabelami s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS, uporabili smo kvantitativne statistične metode. Rezultati: Anketirane so bile skoraj v celoti ženske, rezultati so pokazali, da ima 40,3 % anketiranih dolgoletne izkušnje pri vodenju tovrstnih skupin od šest do deset let, preko deset let izkušenj pa ima 29,0 % anketiranih. Skoraj polovica anketiranih (46,8 %) meni, da so zelo dobro usposobljeni in več kot tretjina anketiranih (38,7 %) meni, da so za delo odlično usposobljeni. Glede samega pomena vodenja skupine za samopomoč so voditelji navedli pozitivne vplive na zdravje in medgeneracijsko sodelovanje, povprečna ocena je znašala 4,6, najvišja ocena je bila navedena v 71,0 %. Diskusija in zaključek: Vodenje skupine za samopomoč v okviru medgeneracijskega združenja prinaša vzajemne koristi članom kot voditeljem. Voditelji so za opravljanje prostovoljnega usposobljeni, pomeni jim pripravo na lastno staranje in pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Navedena metoda je v Sloveniji edinstvena, uvajajo jo tudi v Avstriji.
Keywords: starostniki, kakovostno staranje, medgeneracijsko sodelovanje, deljenje izkušenj, preprečevanje izolacije
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 1461; Downloads: 165
.pdf Full text (596,50 KB)

9.
Uspešnost šestošolcev pri zapisovanju besedilne naloge na osnovi enačbe deljenja
David Vrbančič, 2018, master's thesis

Abstract: Ena izmed oblik integracije jezika in matematike so besedilne naloge, ki predstavljajo pomemben del matematičnih vsebin v šoli, saj abstraktno matematiko postavljajo v življenjski kontekst. V večini primerov je učitelj tisti, ki oblikuje besedilno nalogo, učenci pa jo morajo rešiti, tako da jo spremenijo v matematični simbolni zapis. V magistrski nalogi smo vloge zamenjali, tako da so morali učenci zapisati življenjsko besedilno nalogo na osnovi podane enačbe deljenja . S pomočjo preizkusa znanja smo želeli proučiti uspešnost učencev pri tej dejavnosti in pridobiti vpogled v pojmovno razumevanje enačbe z deljenjem. Zanimala nas je ustreznost, kontekstualiziranost in tema zapisane besedilne nalog glede na spol učencev. Raziskava je temeljila na vzorcu 651 učencev 6. razreda slovenskih osnovnih šol. Podatki so bili obdelani s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se šestošolci v tej obrnjeni metodi ne znajdejo najbolje, saj je le malo več kot polovica ustrezno zapisala besedilno nalogo, pri čemer razlik glede na spol ni bilo. Med neustreznimi nalogami sta prevladovala nesmiselni zapis in uporaba napačne računske operacije odštevanja. Precej boljše rezultate smo dobili pri kriteriju kontekstualiziranosti, saj je več kot 70 % učencev podalo nalogo z življenjskim kontekstom, pri čemer so bile deklice statistično uspešnejše. Rezultati kažejo tudi, da so najpogostejše teme zapisanih besedilnih nalog: sladkarije, sadje in zelenjava, matematični izrazi in ljudje, pri čemer razlik glede na spol ni bilo. Če pogledamo celostno, ugotovimo, da so bile naloge, ki so jih oblikovali učenci, zelo podobne nalogam iz učnih gradiv, ki jih vsakodnevno srečujejo v šoli.
Keywords: matematika, deljenje, enačba, matematični problem, besedilne naloge, zapisovanje besedilnih nalog.
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1494; Downloads: 289
.pdf Full text (3,73 MB)

10.
Pisno deljenje z dvomestnim deliteljem
Tadej Polutnik, 2017, master's thesis

Abstract: Pisno deljenje je ena težjih snovi in učencem predstavlja in povzroča precej težav. Še posebej težavno je za učence pisno deljenje na krajši način, saj verjetno učitelji temu načinu deljenja namenijo premalo časa za razlago. Za učence je pravilna ponazoritev pisnega deljenja izjemno pomembna. Tu si mora učitelj vzeti dovolj časa, da učencem na enostaven in njim razumljiv način prikaže postopek deljenja. Brez dobre učiteljeve razlage imajo učenci v nadaljevanju lahko precej večje težave, kot bi jih imeli sicer. V magistrski nalogi sem se zato posvetil podrobni predstavitvi pisnega deljenja na daljši način, in sicer tako z enomestnim kot z dvomestnim deliteljem kot tudi predstavitvi pisnega deljenja na krajši način. Opredelil sem tudi vse pomembne pojme, ki so povezani z deljenjem, predstavil kriterije deljivosti in pregled ciljev po učnem načrtu iz matematike, ki se navezujejo na deljenje. Poleg tega sem opravil tudi raziskavo, s katero sem želel preveriti znanje učencev pri pisnem deljenju z dvomestnim deliteljem. Ugotovil sem, da jim ta snov predstavlja velike težave. Največ napak se je pojavilo pri vmesnem računanju, ker si večina učencev sprotnih računov ni pisala na list, ampak so računali na pamet. Rezultati testa so bili nekako pričakovani, učenci so namreč dobro rešili naloge z manj zahtevnimi primeri, medtem ko so težji primeri bili precej slabše rešeni.
Keywords: dvomestni delitelj, pisno deljenje, enomestni delitelji, krajši način pisnega deljenja, daljši način pisnega deljenja, kriteriji deljivosti
Published in DKUM: 26.09.2018; Views: 2626; Downloads: 0

Search done in 2.59 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica