| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga in pomen komuniciranja v vodenju
Petra Aleksić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt z naslovom »Vloga in pomen komuniciranja v procesu vodenja«, je nastal z namenom analiziranja vloge in pomena vodenja v okviru bodrilnega in avtoritativnega stila vodenja ter delegiranja. Projekt je v celoti sestavljen iz teoretičnega vidika in obsega opredelitev vodenja ter komuniciranja, pri čemer smo se v sklopu vodenja osredotočili na izbrane stile vodenja ter lastnosti vodij glede na posamezen stil, v sklopu komuniciranja pa na načine komuniciranja, pomembnost reševanja konfliktov in vpliv komuniciranja na uspešno vodenje.
Keywords: vodenje, komuniciranje, delegiranje, stili vodenja.
Published: 13.11.2018; Views: 566; Downloads: 102
.pdf Full text (468,38 KB)

2.
Z VODENJEM DO USPEŠNEGA POSLOVANJA
Sonja Repnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo in vizijo, katerega vodstvo spodbuja skupno določanje ciljev, pojasni strategijo in navduši ljudi. Potrebno ga je voditi skozi njegov življenjski cikel, s ciljem biti uspešni, prepoznavni in dobičkonosni. Sodobno vodenje večinoma temelji na delegiranju oz. dajanju pooblastil o odločanju tudi drugim zaposlenim. V vsakodnevnem poslovanju se srečujemo s takšnimi in drugačnimi, s pomembnimi in nepomembnimi odločitvami, ki pa morajo biti strokovno pravilne in etično dobre. Odločanje temelji na napovedi prihodnosti in predvidevanju, ki pa je postalo z uporabo računalniških programov za uporabnika prijaznejše. Obstaja mnogo stilov vodenja, ki so odvisna od več dejavnikov, še posebej od osebnosti vodje. Vodenje pomeni zaposlovanje in postavljanje ljudi na pravo mesto, razvoj zaposlenih, delegiranje, nadziranje, motiviranje, ustvarjanje pozitivne klime, odnosov in podjetniške kulture. Dober vodja je strokoven, obvladuje tehnike vodenja in organizacijo dela ter ima vodstvene in motivacijske spretnosti. Idealnega tipa vodje ni, saj vodstveno vedenje narekuje situacija in drugačnost zaposlenih. Opazne so vzporednice različnih avtorjev, ki izpostavljajo proučevanje in povezovanje z zaposlenimi, saj lahko le tako zanje izberemo pravilen način vodenja in motivacije. Živimo v hitro spreminjajočem se času, kjer se spreminjajo organizacijski sistemi, tehnologije in vrste dela, ki ga opravljamo, človeški dejavniki pa se ne spreminjajo toliko. Obstaja večja negotovost, konkurenca je ostrejša, stranke so manj zveste, tehnologija se spreminja iz dneva v dan in le prilagodljivi voditelji bodo pospešili rast s povečanjem stopnje inovativnosti in z vlaganjem v ljudi. Ljudje imajo veliko sposobnosti ter nešteto različnih zamisli za izboljšanje uspešnosti, ki jih lahko uporabimo v podjetju, vendar je treba te sposobnosti znati izkoristiti na način, ki ustreza kulturi podjetja. Ker se ljudje razlikujemo, skušajo vodje najti najboljše metode za motiviranje zaposlenih, saj od njih pričakujemo učinkovitost pri delu in določeno vedenje v skladu s podjetniško kulturo. Najboljša motivacija je prilagojena posamezniku in se razlikuje pri vseh zaposlenih. Za zadovoljstvo in razvoj podjetja mora podjetje nuditi svojim zaposlenim izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Pogostost stikov in komuniciranja znotraj podjetja je odvisna od velikosti organizacije in od potreb. V odprtem komunikacijskem okolju je večja možnost novih idej, inovacij in izboljševanja, prav tako uspešna izmenjava informacij. Če dobro proučimo notranje in zunanje okolje, se znamo nanj bolje odzivati in uspešneje vodimo. Podjetje posluje, če nekaj prodaja, za kar potrebuje uspešno oglaševanje, zaključeno prodajo in pa seveda proizvode/storitve ter novosti in izboljšave. Glavni cilj podjetja je sposobnost dolgoročnega preživetja in konstantna likvidnost. Podjetje si mora želeti dosegati poslovno odličnost, saj tako dosega učinkovito kakovost ter zadovolji vse udeležence, tudi zaposlene.
Keywords: vodenje, delegiranje, spodbujanje, uspešnost, kultura.
Published: 07.06.2016; Views: 624; Downloads: 75
.pdf Full text (640,48 KB)

3.
UČINKOVITOST DELEGIRANJA NALOG V PROCESU VODENJA ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
Barbara Podkrižnik, 2012, master's thesis

Abstract: Vodenje je dinamičen pojav, ki je hkrati eden izmed glavnih procesov managementa nepridobitnih organizacij. Pomeni sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja sodelavcev k doseganju želenih ciljev. V sedanjem času zaradi preobremenjenosti vodij vse več govorimo o delegiranju nalog kot načinu vodenja posameznika. Pomembni so znanje, sposobnosti in motivacija vsakega člana tima, vendar pa ključna vloga pripada vodji, ki mora dobro poznati zmožnosti sodelavcev, jim zaupati in najti načine, ki bodo preko usklajenega sodelovanja doprinesli korist oddelku oziroma organizaciji. Ker je delegiranje nalog velikega pomena za učinkovitost vodenja v vsaki organizaciji, torej tudi za zdravstvene ustanove, skušamo v nalogi s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali je delegiranje nalog v izbrani zdravstveni organizaciji utečeno, kako ga sprejemajo člani negovalnega tima in kakšne težave se ob izvajanju delegiranja pojavljajo.
Keywords: Nepridobitna organizacija, vodenje, vodja, delegiranje nalog, znanje, motivacija.
Published: 02.10.2012; Views: 2236; Downloads: 423
.pdf Full text (1,65 MB)

4.
VPLIV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE NA KOMUNICIRANJE V PODJETJU
Lea Bajželj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomski nalogi sem preučevala, kako komuniciranje oziroma komunikacija sama vpliva na organizacijsko strukturo v nekem podjetju. Ta dva dejavnika sta medsebojno povezana in tudi zelo pomembna pri doseganju ciljev podjetja. Komunikacija, predvsem poslovna komunikacija, je ena glavnih segmentov poslovanja, saj z njeno pravilno izbiro in pravo ponudbo dosežemo cilj. Tudi na splošno v življenju je komunikacija sredstvo za sporazumevanje, ki omogoča posredovanje misli in podatkov, vendar ne pripelje vedno do cilja, oz. do rešitve konfliktne situacije, ampak jo lahko tudi ustvari. Proces komunikacije pa tudi povezuje poslovne funkcije, kot so nabava, prodaja, finančno-računovodska, kadrovska in ostale. Organizacijska struktura podjetja, je kot sem že omenila, ravno tako pomemben faktor pri doseganju ciljev podjetja, vendar ugotavljam, da je na žalost velikokrat neustrezna in k doseganju ciljev prispeva premalo. Pri izdelovanju diplomske naloge, me je zanimala predvsem ali je vpeljana najboljša možna organizacijska struktura ter možnost za spremembo, oz. preureditev že obstoječe. Ugotovila sem, da ne glede na vrsto organizacije ima vsaka svoje značilnosti in potrebe, hkrati se mora prilagajati vsem notranjim in zunanjim dejavnikom, ki vplivajo na obstoj organizacije same, ti pa določajo najprimernejšo organizacijsko strukturo. Pri oblikovanju organizacije, je zato smotrno upoštevati situacijsko teorijo, ki pravi, da ni ene same najboljše organizacijske strukture, ampak je v konkretnem primeru najboljša tista, ki je v sozvočju z danimi situacijskimi spremenljivkami. Situacijske spremenljivke, pa vplivajo, ne samo na najboljšo možno izbiro organizacijske strukture, temveč tudi na izbiro in potek komuniciranja v organizaciji, problem je le v tem, da se vsi procesi, ki se dogajajo v neki organizaciji, ne morejo spremeniti čez noč, ampak zahtevajo svoj čas, do takrat, ko se spremenijo pa bi bile večkrat že potrebne nove spremembe. Zato so najboljše najbolj fleksibilne in zelo hitro prilagodljive organizacije, te tudi dosegajo več zadanih ciljev, kot pa preveč statične organizacije.
Keywords: Ključne besede: • komuniciranje, • delegiranje, • organizacijska struktura, • vloge zaposlenih
Published: 01.08.2012; Views: 1274; Downloads: 94
.pdf Full text (1,55 MB)

5.
KREPITEV MOČI V PODJETJU HEWLETT-PACKARD D.O.O.
Matija Horvat, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Hewlett-Packard, kot učeča se organizacija, je vsekakor ena od vodilnih svetovnih podjetij v uvajanju novih tehnologij upravljanja in organizacije poslovanja. Glede na to, da učeča se organizacija temelji intelektualem potencialu zaposlenih, me je zanimalo kakšen je interes zaposlenih za tako vrsto organizacije in morebitne spremembe. Posebno me je zanimala povezanost krepitve moči v odnosu na spol, starost in izobrazbo. Prav tako me je zanimala povezava socioloških komponent in njihov vpliv na nivo krepitve moči. V prvem deli sem analiziral obstoječa spoznanja na tem področju in na tej osnovi oblikoval anketna vprašanja, da bi pridobil vpogled v trenutno stanje. Na osnovi teh podatkov sem ugotovil, da med zaposlenimi obstoji zanimanje za spremembe in vključevanje v koncept učeče se organizacije. Rezultati ankete kažejo na potrebo organiziranja sistema za izkoriščanje intelektualnega potenciala zaposlenih.
Keywords: Krepitev moči, delitev moči, krepitev moči na delovnem mestu, delegiranje, opolnomočenje
Published: 04.06.2009; Views: 2327; Downloads: 206
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica