Search the digital library catalog

Abstract: Managerji sprejemajo odločitve, da zagotavljajo kratkoročno in dolgoročno uspešno poslovanje svojih podjetij na različnih trgih. Na uspešnost pomembnih in nerutinskih odločitev vpliva kakovost procesa odločanja. To magistrsko delo preučuje povezave med kakovostjo procesa odločanja vodilnih managerjev ter uspešnostjo njihovih podjetij, ki spadajo med 500 največjih v Sloveniji po prihodkih od prodaje. Uporabljen model kakovosti procesa odločanja vsebuje naslednje dimenzije: racionalnost procesa, črpanje informacij, vložen trud ter odprto obzorje. Vsaka od dimenzij vsebuje svoj nabor dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa odločanja. Izbrana kazalca uspešnosti podjetij sta letna rast dodane vrednosti na zaposlenega ter delež prihodkov od prodaje, ustvarjenih na tujih trgih. Vse več raziskovalcev se pomika od kakovosti odločitve, ki se večinoma meri v denarju oz. s finančnimi kazalniki, h kakovosti procesa odločanja, ki vsebuje tudi mehke vložke in rezultate. Proces odločanja se ne konča s sprejetjem kakovostne odločitve, ampak sledita izvedba in nadzor, ki sta enako pomembni kot vsi predhodni koraki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili aktualne poglede vodilnih avtorjev na področju managerjevega odločanja, kakovosti procesa odločanja in kakovosti odločitev. Predstavili smo dejavnike, ki jih vsebujejo dimenzije kakovosti procesa odločanja, ter poskušali najti uspešne praktične primere ter odmevne raziskave vodilnih avtorjev. V analitičnem delu smo naredili statistične analize podatkov na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili pri izvedbi ankete med vodilnimi managerji v Sloveniji. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Prav tako ni povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in usmerjenostjo podjetja na tuje trge. Managerji z nadpovprečno kakovostjo procesa odločanja v primerjavi s podpovprečnimi tudi ne delajo v podjetjih, ki imajo v povprečju večjo rast dodane vrednosti na zaposlenega ali večjo naravnanost na tuje trge. V Sloveniji imajo podjetja, katerih managerji izkazujejo nadpovprečno odprto obzorje pri kakovosti procesa odločanja, v povprečju večjo naravnanost na tuje trge kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno odprto obzorje. Pri podjetjih v Sloveniji obstaja statistično značilna nizka/šibka povezava med vloženim trudom pri kakovosti procesa odločanja in deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih. Podjetja v Sloveniji, usmerjena na tuje trge, kjer managerji izkazujejo nadpovprečno vložen trud pri kakovosti procesa odločanja, imajo v povprečju večji obseg zaposlenih kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno vložen trud. V preučevani množici vodilnih managerjev v Sloveniji nismo uspeli dokazati povezave med kakovostjo procesa odločanja in izbranimi kazalniki uspešnosti podjetja. Na podlagi rezultatov ne moremo sklepati, da kakovost procesa odločanja ni povezana z uspešnostjo podjetja, saj obstaja množica drugih finančnih kazalnikov uspešnosti, njihove stopnje rasti ter mehki kazalniki uspešnosti, ki so težje izmerljivi.
Keywords: kakovost procesa odločanja, kakovost odločitev, analiza problema, kriteriji odločanja, racionalnost, motiviranost, participacija, intuicija, črpanje informacij, managerjev trud, kreativnost in inovativnost, deležniki podjetja, uspešnost podjetja
Published in DKUM: 21.01.2016; Views: 1581; Downloads: 171
Full text (4,42 MB)

Abstract: Turistično križarjenje po morju je eno izmed najhitreje rastočih množičnih turističnih dejavnosti na svetu. Obsega vrsto različnih storitev, kot npr. oglede znamenitosti, športne aktivnosti, kopanje, kulinariko itd. Turizem, tako tudi križarjenja, ima gospodarske in druge posredne pozitivne učinke. Vplivi križarjenj so ambivalentni, saj dejavnost sproža tudi nekatere negativne socio-ekonomske in okoljske učinke. Diplomsko delo obsega šest poglavij in je sestavljeno iz teoretičnega in aplikativnega dela. V prvem delu so predstavljeni zgodovinski oris, deležniki dejavnosti, ponudniki križarjenj in vplivi na okolje in prostor. V drugem delu naloge je narejena raziskava o dejavnosti križarjenj v ZDA. Opisani so dejavniki, ki vplivajo na odločitev turistov za izbiro takšne vrste počitnic, preučene so demografske značilnosti križarskih turistov in analiziran vpliv dejavnosti na gospodarstvo ZDA.
Keywords: turistično križarjenje, deležniki križarjenj, potniki križarjenj, ekonomski vpliv križarjenj na gospodarstvo ZDA
Published in DKUM: 06.08.2015; Views: 1444; Downloads: 130
Full text (1,97 MB)

Abstract: V diplomskem seminarju so opredeljeni in raziskani pojmi družbene odgovornosti, družbeno odgovorno podjetje, deležniki, skupine deležnikov in odnosi do skupin deležnikov. Družbena odgovornost je predstavljena kot širok pojem, ki ni usmerjena le k ekonomskim ciljem podjetja. Obsega obveznosti, ki jih ima podjetje do posameznikov, skupin organizacij in okolij, na katere lahko vpliva njegovo delovanje. Pomeni, da je podjetje odgovorno za svoje aktivnosti, ki vplivajo na ljudi, skupnosti in njegovo okolje. Družbena odgovornost narekuje podjetjem, naj izvajajo aktivnosti, ki so dobre za širše okolje, kar ne pomeni, da naj zanemarijo usmerjenost k ekonomskim ciljem, temveč so mora odzvati tako kot na ekonomske kot tudi na družbene zahteve. Deležnik je lahko vsak ali ključna skupina ljudi, od katerih je odvisna prihodnost organizacije. Lahko imajo koristi od uspeha organizacije ali so podvrženi vplivu njenega vedenja. Deležniki so tisti posamezniki, ki jih odločitve, dejanja, politike, ravnanja in cilji določene organizacije kakor koli zadevajo, pa tudi tisti, ki lahko s svojimi odločitvami in dejanji vplivajo na organizacijo. Dobre odnose lahko pojmujemo kot dobro naložbo. Ohranjanje odnosov do notranjih, kakor tudi do zunanjih deležnikov je vse večjega pomena za uspešno poslovanje podjetij, saj podjetju prinašajo dobra sodelovanja, ugled in s tem konkurenčno prednost.
Keywords: deležnik, družbena odgovornost, družbeno odgovorno podjetje, odnosi z deležniki, ugled podjetja.
Published in DKUM: 29.11.2013; Views: 4462; Downloads: 527
Full text (462,44 KB)

Abstract: Zavarovana obala / krajina (kategorija V po IUCN) je območje, kjer je skozi stoletja vzajemno delovanje človeka in narave oblikovalo značilno pokrajino s pomembnimi estetskimi, ekološkimi in kulturnimi vrednotami ter z visoko biodiverziteto. Zavarovano je z namenom trajnostnega upravljanja (angl. management) - zagotavljanja varstva narave, z njo povezanih ekonomskih storitev in kulturnih vrednot ter kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Obisk zavarovanih območij je tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika preživljanja prostega časa v naravi. Z načrtovanjem, izvajanjem in spremljanjem aktivnosti za informiranje in usmerjanje uporabnikov zavarovanih območij je moč ohraniti neokrnjeno naravo in tradicionalni način življenja ter vzporedno ponujati neponovljiva doživetja narave. V Evropi ni uveljavljenega modela menedžmenta obiska zavarovanih območij, zato sem na osnovi proučevanja literature ter primerov dobrih praks razvila konceptualni model usmerjanja vplivov uporabnikov zavarovanih območij, ki sem ga nadgradila s pomočjo izvedenih intervjujev s predstavniki ekspertne skupine. V procesu razvijanja modela sem ugotovila, da v Sloveniji še nismo razvili modela upravljanja zavarovanih območij, v katerega bi bilo smiselno uvrstiti upravljanje vpliva uporabnikov zavarovanih območij. Oblikovala sem model upravljanja zavarovanih območij, ki temelji na sedmih korakih in dveh temeljnih pogojih. Model je osredotočen na mehke metode usmerjanja obiskovalcev, čeprav kot izhodišče upošteva (trde metode) coniranje in postavljanje mejnih vrednosti sprejemljivih sprememb z indikatorji varstva narave, trajnostnega razvoja in marketinških aktivnosti. Sprejemljivost modela sem preverila z anketiranjem uporabnikov zavarovanih območij, ki so potrdili njegovo primernost. V uvodu sem postavila osem hipotez, ki so bile ob koncu raziskave potrjene, s tem pa tudi sprejemljivost modela. Ugotavljam, da v Sloveniji obstaja potreba po razvoju modela upravljanja zavarovanih območij, ki naj vključuje smernice trajnostnega razvoja in zahteva medsektorsko načrtovanje, izvajanje in spremljanje aktivnosti upravljanja. Za sprejemanje modrih odločitev je potrebno oblikovati interdisciplinarne time ekspertov in v upravljanje aktivneje vključiti splošno javnost. Za učinkovito nastopanje na izjemno konkurenčnem trgu turističnih destinacij je potrebno v zavarovana območja vpeljati pristop marketinga in ob naravovarstvenem coniranju določiti tudi cone, namenjene doživljanju posebnih izkušenj za različne ciljne skupine uporabnikov. Za slovenska zavarovana območja so veliko bolj primerne mehke metode usmerjanja, informiranja in izobraževanja obiskovalcev kot stroge omejitve dostopa v zavarovana območja. Z njimi lahko dosežemo zadovoljstvo vseh uporabnikov zavarovanih območij in ohranimo naravo in tradicionalno kulturno okolje za naslednje generacije. Slovenska zavarovana območja bodo postala privlačne turistične destinacije, če se bodo medsebojno povezala (konzorcij parkov), vključila v širše regije, spodbujala trajnostni razvoj in komunicirala ter sodelovala z drugimi institucijami in posamezniki pri oblikovanju inovativnih doživljajskih programov za specifične ciljne skupine obiskovalcev. Za uspešno nastopanje bo potrebnih še veliko raziskav, komuniciranja in sodelovanja deležnikov.
Keywords: zavarovana območja, deležniki, trajnostno upravljanje, model upravljanja vplivov uporabnikov
Published in DKUM: 25.05.2011; Views: 4316; Downloads: 615
Full text (4,12 MB)