| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
3.
VPLIV CEPLJENJA IN PREKRIVKE NA PRIDELEK IN KAKOVOST LUBENIC (Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum & Nakai cv. 'Sugar Baby')
Alenka Jazbinšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Poskus je potekal na UKC Pohorski dvor v Hočah v letu 2004. Zasnovan je bil kot faktorski poskus, v zasnovi naključnega blok sistema v štirih ponovitvah. Proučevan je bil vpliv cepljenja lubenic cv. 'Sugar Baby' na podlago vodnjače (Lagenaria siceraria L.) in vpliv prekrivke (PE črna folija) na rast, razvoj, tvorbo ter kakovost plodov lubenic v naših rastnih razmerah. Proučevani so bili: pridelek, število rastlin, število plodov, povprečna masa plodov, premer dolžine in širine plodu, obseg dolžine in širine plodu, delež sladkorja 3 cm in 6 cm od roba ter na sredini prerezanega plodu. Analiza variance je pokazala, da cepljenje statistično značilno vpliva na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu in delež sladkorja, merjen na vseh treh mestih. Pridelek cepljenih lubenic je znašal 112,7 kg na parcelo (20 m2), kar je za 50 % več kot pri necepljenih lubenicah. Analiza variance pri prekrivki je pokazala statistično značilen vpliv na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu. Pridelek lubenic, sajenih na prekrivko, je znašal 103,3 kg na parcelo in je bil višji za 63,7 % v primerjavi z lubenicami, sajenimi brez prekrivke. Delež sladkorja lubenic, sajenih na prekrivko, je bil v primeru vseh meritev značilno višji v primerjavi z deležem sladkorja lubenic, sajenih na grebenih brez prekrivke, in je znašal 8,5 % (meritev 3 cm od roba), 9,8 % (meritev 6 cm od roba) ter 10,4 % (meritev na sredini plodu). Proučevana dejavnika v interakciji nista značilno vplivala na merjene parametre.
Keywords: lubenice, cepljenje, podlaga, vodnjača, prekrivka, pridelek, delež sladkorja
Published: 27.02.2009; Views: 2331; Downloads: 190
.pdf Full text (1,83 MB)

4.
INSTITUT RAZDEDINJENJA SKOZI TEORETIČNI IN PRAKTIČNI PRIKAZ
Maja Durič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano področje dednega prava, katerega temelj osnovne in vsake nadaljnje razprave ter izhajanj je dedovanje, proces, ki skozi določene predpostavke, pomeni upravičenje dedičev, da nasledijo zapustnikovo imetje in določbe, na kak način lahko do nasledstva pride. Ker se je skozi zgodovino udejanjil princip svobode testiranja, ki daje zapustniku možnost, da z oporoko razpolaga s svojim premoženjem tudi za čas po njegovi smrti, se ta svoboda razdelitve vseeno omejuje zaradi omogočanja koristi zapustnikovih najbližjih svojcev, z institutom nujnega deleža. Poudarek diplomskega dela se tako od temeljev dedovanja, zoži na specifično področje, ki se razprostira od upravičenja do nujnega deleža, do situacij, ko postane zaradi nedopustnega ravnanja dediča v odnosu do zapustnika, zagotavljanje nujnega deleža neobvezno. Neskladno z življenjskimi razmerami in moralo bi namreč bilo, če bi dedič navkljub svojim nedopustnim dejanjem, bil upravičen do določenega deleža samo na podlagi sorodstvene vezi. Ravno v izogib temu, je na voljo institut razdedinjenja, ki zapustniku omogoča, da določene dediče zaradi njihovega vedenja in dejanj, izključi iz dedovanja. Razdedinjenje spada tako rekoč poleg oporočnega dedovanja, pod dodatno, razširjeno avtonomijo zapustnika. Vendar ga tudi tu omejujejo taksativno našteti razlogi za razdedinjenje, ki določajo primere, v katerih lahko samo zapustnik razdedini nujnega dediča. Tako v primeru kršitve zakonite ali moralne dolžnosti, storitve hujšega kaznivega dejanja zoper zapustnika ali njegove bližnje sorodnike ter zaradi vdajanja brezdelju ali nemoralnemu življenju, tvega dedič, da bo z razdedinjenjem, izgubil to, kar bi mu drugače po naravi zakona nedvomno pripadalo, namreč, nujni dedni delež po svojem umrlem sorodniku ali zakoncu. Osrednja tema, razdedinjenje, pa ima stične točke, sploh glede razširjene avtonomije zapustnika glede določitve in izločitve dedičev ter možnostjo razpolaganja s svojim premoženjem po smrti, z institutoma dedno nevrednostjo ter odvzemom nujnega deleža v korist potomcev, katera sta tudi opisana in vsebinsko primerjana z razdedinjenjem. Celotno delo je tako zaokrožen prikaz - od temeljev pravic in možnosti dedovanja, do omejitev s strani oporočnika in zakonodajalca - skozi teoretičen in praktičen vidik.
Keywords: Dedno pravo, dedovanje, nujni delež, razdedinjenje
Published: 14.12.2009; Views: 2886; Downloads: 635
.pdf Full text (397,18 KB)

5.
GERMANIZMI V PREKMURSKEM NAREČJU
Aleksander Saša Trajber, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Germanizmi so nemške izposojenke, ki so prisotne v mnogih jezikih. Prisotnost nemških izposojenk najdemo tudi v slovenskem jeziku. Nekatera slovenska narečja so bila pri izposojevanju germanizmov bolj dovzetna, nekatera narečja pa spet nekoliko manj. Različni delež germanizmov v različnih slovenskih narečjih je posledica različnih dejavnikov. Prekmursko narečje spada med slovenska narečja, v katerih najdemo veliko število germanizmov. Omenjeno narečje se razlikuje od drugih slovenski narečij po številnih posebnostih in k tem posebnostim spada tudi omenjeni delež germanizmov v besedišču, ki so ga oblikovali različni zgodovinski, geografski, verski in politični dejavniki. Cilj moje diplomske naloge je bila raziskava, v kateri sem ugotavljal, ali se v prekmurskem narečju nahaja enakomerni delež in uporaba germanizmov ali pa so bila nekatera podnarečja in generacije pri prevzemanju nemških izposojenk bolj dovzetna kot nekatera druga. Iz tega razloga so bili anketirani prebivalci različnih starosti iz goričkega, ravenskega in dolinskega podnarečja.
Keywords: PREKMURSKO NAREČJE, PREKMURSKA PODNAREČJA, GERMANIZMI, DELEŽ NEMŠKIH IZPOSOJENK.
Published: 05.03.2010; Views: 2055; Downloads: 429
.pdf Full text (788,37 KB)

6.
Krmni ohrovt (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef)
Marina Rojko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Krmni ohrovt je s hranili bogata krmna rastlina, ki zaradi tehnoloških omejitev pri pridelovanju in vsebnostih škodljivih sestavin, v praksi ni močno razširjen. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe strokovne literature o krmnem ohrovtu v Sloveniji in predstavljen poljski mikro poskus, izveden v naključnih blokih v štirih ponovitvah, na kmetiji Rojko v Spodnjem Dupleku (Vzhodna Slovenija). V poskusu je bil preučevan vpliv roka setve krmnega ohrovta strženarja (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell) sorte Zeleni Angeliter, na višino rastlin, delež listov in prezimitev. Najvišjo končno višino so meseca novembra dosegle rastline, sejane meseca marca (210 cm), najnižjo pa rastline, sejane v mesecu juliju (100 cm). Najvišji delež listov v pridelku je bil pri setvah v juliju (40,7 %), najnižji pa pri setvah v marcu (20,1 %). Prezimitev rastlin pri nobenem izmed rokov setve ni bila uspešna. Zaradi uporabnosti listov za krmo so za jesensko uporabo primerne setve v mesecu juliju in avgustu.
Keywords: krmni ohrovt, rok setve, višina rastlin, delež listov
Published: 30.03.2010; Views: 3662; Downloads: 171
.pdf Full text (17,83 MB)

7.
RAZISKAVA TRGA KLIMATSKIH NAPRAV
Rok Kovačič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Strokovnost, inovativnost, pozitivna energija, pripadnost in odgovornost so vrednote podjetja Klima Petek d. o. o., vendar pa le-te vedno niso dovolj. Zadovoljstvo odjemalcev je na prvem mestu. Odjemalci želijo zadovoljiti svoje potrebe na vsak način. Vprašanje je samo, koga bodo izbrali? V diplomskem delu smo želeli predvsem opisati tržne raziskave in navesti dejavnike obnašanja odjemalcev ter predstaviti pomembnejše kazalnike delovanja podjetja na trgu. Za raziskavo pa smo se odločili, ker podatkov o klimatskih napravah v Sloveniji ni veliko, še manj je podatkov, po kakšnih napravah odjemalci povprašujejo oziroma kaj sploh kupujejo. Rezultati so pokazali to, kar smo v veliki meri tudi pričakovali. Odjemalci se odločajo na podlagi cene klimatske naprave. To trenutno prestavlja oviro podjetju Klima Petek d. o. o., ki zaenkrat lahko zadovolji le najbolj zahtevne kupce, ki vedo, kaj kupujejo in so to pripravljeni tudi ustrezno plačati.
Keywords: Raziskava trga, dejavniki obnašanja odjemalcev, tržni potencial, prodaja v panogi, tržni delež podjetja.
Published: 17.09.2010; Views: 2753; Downloads: 215
.pdf Full text (576,08 KB)

8.
E-ZAVAROVALNIŠTVO
Mateja Gorjanc, 2010, final seminar paper

Abstract: Neosebno neposredno trženje kot tržni(marketinški) koncept vse bolj prežema naše življenje na vseh področjih in tako čedalje bolj tudi na področju zavarovalništva. Seveda smo pri nas storili pri uvajanju in uporabi teh sodobnih tržnih oblik, tehnik in poti šele prve korake, v razvitem zavarovalniškem svetu pa je za mnoge zavarovalne vrste, predvsem za množična zavarovanja tak način promocije in distribucije hkrati že kar ustaljen način dela in konkurenčne bitke za obstoj in razvoj. V literaturi obstajajo številne različne definicije in opredelitve zavarovalniških pojmov ter elektronskega poslovanja. Te različne pojme smo tudi mi predstavili v diplomskem seminarju. Napredek v informacijski tehnologiji in večji boj s konkurenti sta pripeljala podjetja do novega načina poslovanja-elektronskega poslovanja, ki se širi na vsa poslovna področju. Elektronsko poslovanje pa prinaša številne prednosti in pomanjkljivosti. Nekatere prednosti e-poslovanja preko interneta so: potrebe strank se lažje razumejo zaradi neposredne komunikacije preko omrežja, informacije se oblikujejo glede na izkazane potrebe uporabnikov-potrošnikov, pri elektronskih storitvah se odjemalcu ni potrebno srečati s prodajalci ali se izpostaviti prepričevanju in čustvenim dejavnikom. Največji pomanjkljivosti, ki ju glede poslovanja omenjajo strokovnjaki, sta varnost in standardizacija. Druge pomanjkljivosti so še: pomanjkljivi sistem varnosti in zaupnosti, še vedno razvijajoča se programska oprema, dodatni stroški povezani z nabavo specializirane opreme e-poslovanja itd.
Keywords: elektronsko poslovanje, elektronsko trženje, e-zavarovalništvo, zavarovalnica, spletne strani zavarovalnic, tržni delež, analiza poslovanja
Published: 30.11.2010; Views: 2895; Downloads: 289
.pdf Full text (1010,34 KB)

9.
NUJNI DELEŽ ABSOLUTNIH DEDIČEV
Nataša Vrtovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Nujni delež je institut, ki omejuje zapustnikovo svobodo razpolaganja s svojim premoženjem. Omejuje tako njegovo svobodo razpolaganja mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) kot tudi razpolaganje inter vivos (tj. z neodplačnimi razpolaganji oziroma darili v času njegovega življenja). V primeru, da zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine (če torej načne ali celo izčrpa nujni delež posameznega nujnega dediča), pride do t.i. prikrajšanja nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, se vrnejo tudi darila. Institut nujnega deleža je bil ustanovljen kot vmesna rešitev med dvema skrajnostima, in sicer na eni strani sistemom popolne prostosti testiranja (ta velja danes v anglosaškem pravu), kjer lahko lastnik prosto razpolaga s svojo lastnino tako med živimi kot tudi za primer smrti, in sistemom, kjer ima rodbina zakonito dedno pravico, ki ji je zapustnikova volja ne more odvzeti. Slednji je veljal v starem germanskem pravu, vendar ni prešel v nobeno današnje pravo. Ta dva skrajna sistema ustrezata dvema težnjama, ki se pojavljata pri dedovanju. Zapustniku je namreč do tega, da bi popolnoma prosto razpolagal s svojo lastnino, družina pa ima interes, da dobi zapustnikovo premoženje zase. Zaradi pomanjkljivosti enega in drugega sistema se je že v rimskem pravu kot vmesna rešitev, ki je najbolj skladna s stvarnostjo in najbolj ustreza obema težnjama, razvilo pravo nujnih dedičev, ki se je ohranilo vse do danes. Ustanovo nujnega deleža je namreč sprejela večina sedanjih modernih pravnih redov. Je pa institut v različnih državah različno urejen, glede na to, ali daje več poudarka prostosti testiranja ali težnjam nujnih dedičev. V rimskem pravu se je institut nujnega deleža razvil z namenom ohranitve premoženja v družini ter z namenom zagotovitve zapustnikovim potomcem sredstva za preživljanje. Vendar so se od takrat družbene razmere in način življenja zelo spremenile. Od tega, da se je življenjska doba ljudi podaljšala in ljudje ne puščajo za sabo nepreskrbljenih otrok, ampak že preskrbljene z ustvarjenimi lastnimi družinami ter velikokrat ostarelega in večinoma tudi nepreskrbljenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Tudi sama družina se ne pojmuje tako široko kot nekdaj, ko je več rodov živelo in ustvarjalo skupaj, ampak se navezuje le na določene najožje osebe. Tako, da ureditev nujnega deleža danes ne ustreza več tem spremenjenim razmeram v družbi. Poseg v zapustnikovo svobodo razpolaganja s svojim premoženjem je prekomeren in ni sorazmeren s koristmi, ki jih daje. Nujni delež je mogoče danes upravičiti le še zaradi namena zagotoviti zapustnikovim najožjim svojcem sredstva za preživljanje, če jih le-ti potrebujejo. Smiselno bi bilo spremeniti zakonsko ureditev nujnega deleža tako, da bi se nujni dediči ujemali s krogom oseb, ki jih je zapustnik že za časa življenja dolžan preživljati po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonodajalec ima namreč pri urejanju instituta nujnega deleža različne možnosti ureditve: od določitve kroga nujnih dedičev, določitve kvote nujnega deleža, določitve različnih razlogov za razdedinjenje, postavitve določenih pogojev za nujne dediče, in podobno. Tako, da bi bilo potrebno razmisliti, kako bi bilo treba zakonsko ureditev spremeniti, da bi najbolje ustrezala današnjim razmeram.
Keywords: nujni delež, nujni dediči, zapustnik, svoboda oporočnega razpolaganja, pravica do dedovanja, načelo sorazmernosti
Published: 08.09.2010; Views: 2712; Downloads: 411
.pdf Full text (644,71 KB)

10.
RAZISKOVANJE TRŽNEGA POTENCIALA AGENCIJE SMILJAN MORI D.O.O.
Urška Domicelj, 2010, final seminar paper

Abstract: Raziskava trga je instrument marketinga, ki nam omogoča, da še pred plasiranjem nekega novega izdelka oz. storitve na trg ugotovimo dejanske potrebe in želje potencialnih odjemalcev, obstoječe stanje, način oblikovanja svoje ponudbe, ugotoviti kako si bo mogoče zagotoviti ustrezen položaj na trgu, ter kakšen bo odziv potencialnih konkurentov in odjemalcev, ki ga bomo sprožili s vstopom v poslovno okolje. V današnjih razmerah, je okolje izredno dinamično in spremenljivo ter polno konkurentov, zato je še posebej pomembna natančna raziskava trga preden uvedemo izdelek na tržišče, kot tudi kasneje, ko odjemalci izdelek sprejmejo, ko prodaja narašča, tudi takrat moramo opraviti natančno analizo trga. V diplomskem seminarju smo najprej teoretično opredelili pojem raziskave trga, njen namen ter celotni postopek raziskave trga. Nato smo opredelili še tržni potencial določenega izdelka v določeni panogi, ter kako je to lahko pomembno, da vidimo kako uspešni smo glede na našo konkurenco. V našem diplomskem seminarju je to bilo življenjsko zavarovanje zavarovalnice Merkur d.d., katere je zastopnik Agencija Smiljan Mori d.o.o.. Podjetje mora ves čas tudi proučevati kako se določen izdelek na trgu ponuja ter kakšen tržni delež dosega saj je to instrument raziskave in na ta način vemo kako lahko ustrezno prilagodimo trženjske strategije. Delali smo na praktičnem primeru, predstavili smo produkte podjetja Smiljan Mori d.o.o.predvsem pa ugotoviti kakšen tržen položaj dosega življenjsko zavarovanje zavarovalnice Merkur. Ugotavljali smo, kakšen pomen imajo raziskave trga za omenjeno podjetje. S pomočjo diplomskega seminarja sem spoznala, da je zelo pomembno, da poznamo želje naših potrošnikov. Predvsem pri storitvenih podjetjih je pomembno, da bomo našo staro oziroma potencialno stranko čimbolj zadovoljili. Ker je zavarovalniški trg zelo nasičen se morajo tudi zavarovalnice truditi, da bodo s svojo ponudbo pridobile čimveč novih odjemalcev oziroma strank.
Keywords: Ključne besede: Raziskava trga, tržni potencial, tržni delež, prodajni delež, trženje.
Published: 07.11.2011; Views: 1798; Downloads: 178
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica