1. Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev : doktorska disertacijaAljoša Polajžar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava nadnacionalne, primerjalnopravne ter nacionalne pravne vidike kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev. Pri tem je posebna pozornost namenjena vprašanjema dostopa platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic ter odpravi ovir za uresničevanje kolektivnih delavskih pravic. V tej luči so v prvem delu doktorske disertacije sistematično obravnavani kriteriji za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Prav obstoj delovnega razmerja je namreč ključna vstopna točka za dostop platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic. Ugotavljamo, da stanje tako na evropski, primerjalnopravni kot na slovenski ravni potrjuje, da so zaradi specifične narave in organizacije dela, značilne za platformno delo, potrebne določene prilagoditve razlage in vsebine kriterijev za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja platformnih delavcev. Razlaga ter posledična vsebina trenutnih kriterijev po slovenski pravni ureditvi ni popolnoma ustrezno prilagojena na področje platformnega dela. Še posebej relevanten zgled za možne prilagoditve kvantitativnega ter kvalitativnega vrednotenja relevantnih kriterijev predstavlja predlog Direktive o platformnem delu (2021). Pri čemer pa velja posebej izpostaviti, da razvoj na evropski in primerjalnopravni ravni nikakor ne utemeljuje odstopa od »tradicionalnega« koncepta delovnega razmerja, ki temelji na osebni odvisnosti oziroma podrejenosti delavca (obstoju subordinacije). Slednje še zmeraj ostaja ključno. Brez ugotovitve zadostne stopnje subordinacije ni mogoče ugotoviti obstoja delovnega razmerja.
V drugem delu doktorske disertacije so sistematično obravnavani nadnacionalni, primerjalnopravni ter nacionalni pravni vidiki, ki so pomembni za preučitev vprašanj, ali bi morali biti tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, upravičeni do kolektivnih delavskih pravic – ter ali je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. Ugotavljamo, da stanje na nadnacionalni in primerjalnopravni ravni potrjuje, da bi tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, morali biti upravičeni do kolektivnih delavskih pravic. Vendar pa navedeno ne velja neomejeno – oziroma se ne nanaša na celotno vsebino kolektivnih delavskih pravic ter na vse platformne delavce, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja. Iz dometa delovnopravnega varstva (kolektivnih delavskih pravic) je namreč treba izločiti tiste samozaposlene platformne delavce, ki so »pristno samozaposleni« oziroma se štejejo za podjetja. Prav tako na podlagi analize obravnavane literature ter pravnih virov na različnih pravnih ravneh ugotavljamo, da je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev (v delovnem razmerju in izven delovnega razmerja) treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. V luči identificiranih ovir so v okviru doktorske disertacije predlagane številne pravne rešitve de lege ferenda, ki temeljijo predvsem na zgledu Direktive o platformnem delu ter obravnavanih primerjalnopravnih ureditev (ob upoštevanju temeljnih standardov s področja kolektivnih delavskih pravic po MOD – predvsem Konvencij MOD št. 135 in 154 ter pripadajočih priporočil). Ključno je, da zgolj zaradi tehnoloških sprememb v organizaciji delovnega procesa (ki so značilna za platformno delo) ne pride do izvotlitve temeljnih upravičenj platformnih delavcev in njihovih predstavnikov iz področja kolektivnih delavskih pravic.
Keywords: platformno delo, kolektivne delavske pravice, platformni delavci, delovno razmerje, samozaposlitev, ekonomsko odvisna oseba, delavski predstavniki, kolektivno dogovarjanje
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 74
 Full text (4,29 MB) |
2. Pravica delavcev do obveščenosti : magistrsko deloMatej Makoter Rožmarin, 2024, master's thesis Abstract: Pravica delavcev do obveščenosti postaja zaradi svoje vse večje pomembnosti vedno bolj aktualna tema razprav v delovnem pravu. Uveljavila se je kot izjemno pomembna pravica delovnega prava, saj se brez ustreznega informiranja delavec ne more ustrezno odzvati ali primerno ukrepati. Pravica do obveščenosti pa vpliva tudi na številne druge pravice iz delovnega prava in prava socialne varnosti.
Pri pravici delavcev do obveščenosti je ključna tudi ločitev, in sicer kdaj se obvešča posameznega delavca in kdaj se pravica delavcev do obveščenosti realizira preko obveščanja delavskih predstavnikov. Posameznega delavca se tako npr. obvešča o zadevah, ki vplivajo na njegov delovnopravni položaj kot posameznika. Tako je bilo skozi analizo tako mednarodnih pravnih virov, kot tudi pravnih virov prava EU in nacionalnih pravnih virov ugotovljeno, da se mora delavca obveščati na številnih področjih delovnega prava, kot npr. v primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, plačilnem dnevu in njegovi spremembi, napotitvi na čakanje na delo od doma, odreditvi nadurnega dela, letnega razporeda delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa ter v primeru odmere letnega dopusta ipd. V večini navedenih primerov bo šlo tudi za obvezno pisno obveščanje delavca. V primeru ureditve pravice delavcev do obveščenosti v Republiki Sloveniji je bilo ugotovljeno, da slednja ugodneje ureja pravico delavcev do obveščenosti v primerjavi z mednarodnopravno ureditvijo ali ureditvijo na ravni prava EU.
Na drugi strani pa je z vidika pravnega položaja delavcev zelo pomembna pravica delavcev, da so tudi preko svojih predstavnikov obveščeni o pomembnih zadevah, ki vplivajo na njihov položaj pri delodajalcu (v podjetju). Delavske predstavnike se tako obvešča (in se z njimi posvetuje) o zadevah, ki vplivajo na kolektiv delavcev (torej ne samo na posameznega delavca). Pri čemer pa se razlikuje obveščanje preko sindikatov ali pa preko voljenih delavskih predstavnikov (npr. sveta delavcev), saj pravni akti vsakemu izmed navedenih delavskih predstavnikov nalagajo drugačne pristojnosti in naloge. Tako se bo delavske predstavnike v splošnem obveščalo npr. v primerih kolektivnih odpustov, prenosih podjetja, splošnih aktih pri delodajalcu, nočnem delu ipd. Pristojnosti v zvezi s pravico delavca do obveščenosti pa bodo delavski predstavniki imeli tudi, kadar bo šlo za vprašanje odločanja o pravicah posameznega delavca, npr. v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, disciplinske odgovornosti itd.
Keywords: obveščanje delavcev, posvetovanje z delavci, obveščanje posamičnega delavca, obveščanje preko delavskih predstavnikov, delavski predstavniki, sindikat, svet delavcev
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 209; Downloads: 156
Full text (1,49 MB) |
3. POSEBNO VARSTVO PREDSTAVNIKOV DELAVCEVJasna Lampret, 2016, undergraduate thesis Abstract: Predstavniki delavcev so posebna kategorija delavcev, saj glede na funkcijo uživajo posebno pravno varstvo.
Diplomska naloga obravnava posebno varstvo predstavnikov delavcev. V začetku diplomske naloge so predstavljeni mednarodni in nacionalni pravni viri s področja varstva predstavnikov delavcev.
V Republiki Sloveniji je od leta 1993 uveljavljen dualni sistem delavskih predstavništev, v skladu s katerim pravice delavcev zastopajo sindikati ter voljeni predstavniki delavcev.
V diplomski nalogi sta na kratko predstavljeni obe vrsti predstavnikov delavcev, njihovo pomen, vloga ter razmerje med sindikati in voljenimi delavskimi predstavniki. Glede na to, da so predstavniki delavcev posebna kategorija delavcev, ki uživa posebno pravno varstvo, so v nadaljevanju predstavljeni tudi razlogi za njihovo varstvo.
Keywords: delavski predstavniki, dualni sistem, sindikat, voljeni delavski predstavniki, varstvo predstavnikov delavcev
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1249; Downloads: 130
Full text (1,11 MB) |
4. DELOVNOPRAVNO VARSTVO DELAVSKIH PREDSTAVNIKOVKatarina Primožič, 2016, master's thesis Abstract: Delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov je ključnega pomena za samo uresničevanje ustavne pravice do sodelovanja delavcev pri odločanju kot tudi sindikalne svobode. Konvencija MOD št. 135, ki zavezuje Republiko Slovenije, ter na njeni podlagi tudi slovenska delovnopravna ureditev, predvideva zagotovitev ustreznega delovnopravnega položaja in posebnega delovnopravnega varstva delavskih predstavnikov pred morebitno represijo delodajalcev ter pred neugodnostmi, ki lahko nastanejo zaradi izpolnjevanja zaupanih jim nalog. Zaradi funkcij, ki so zaupane tako sindikatom, kot tudi voljenim delavskim predstavništvom v zvezi z zastopanjem interesov delavcev, ti posegajo v pravice delodajalcev in ga lahko omejujejo v njegovem delovanju. Zato se brez njihove ustrezne delovno pravne zaščite, ki naj bi bilo močnejše od varstva, zagotovljenega delavcem, dialog z delodajalcem ne bi mogel učinkovito razviti. Učinkovito delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov je torej predpogoj za uspešno, učinkovito ter pravočasno zaščito interesov in pravic delavcev v praksi.
Naloga analizira delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov v slovenski pravni ureditvi: opredeljuje subjekte posebnega delovnopravnega varstva, analizira vsebino posebnega pravnega varstva delavskih predstavnikov pred odpovedjo pogodbo o zaposlitvi, vsebino varstva pred poslabšanjem delovnopravnega položaja delavskih predstavnikov, vsebino varstva delavskih predstavnikov v primeru spremembe delodajalca in vsebino olajšav za njihovo delo. Delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov v RS primerja s pravno ureditvijo delovnopravnega varstva delavskih predstavnikov v Nemčiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji ter upoštevaje relevantno slovensko sodno prakso ter prakso sodišča EU, podaja odgovore na nekatera pravna vprašanja in izzive veljavne ureditve v RS.
Keywords: delavski predstavniki, voljeni delavski predstavniki, sindikalni delavski predstavniki, delovnopravno varstvo, delovnopravno varstvo delavskih predstavnikov, imuniteta delavskih predstavnikov
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1655; Downloads: 141
Full text (2,08 MB) |
5. Delavski direktor v sistemu sodelovanja delavcev pri upravljanju - enakopraven član poslovodstva družbe ali zastopnik interesa delavcev?Rebeka Tramšek, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi se osredotočamo na prikaz ureditve instituta delavskega direktorja, kot je kodificiran v slovenski zakonodaji. Njegova vloga iz določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, po kateri v okviru splošnih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe ali izvršnim direktorjem družbe v skladu s posebnim zakonom in statutom družbe, delavski direktor ali predstavnik delavcev med izvršnimi direktorji družbe zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj, v teoriji in praksi namreč ni dorečena. Nekateri pojmujejo delavskega direktorja po slovenski zakonodaji kot enakopravnega člana poslovodstva družbe, zadolženega za kadrovsko področje, drugi pa zgolj kot predstavnika delavcev v upravi družbe, ki zastopa in predstavlja interese delavcev in sodeluje le v kolektivnih odločitvah uprave. V nalogi ugotavljamo, da so ureditve predstavnikov delavcev v organih družb v državah Evropske unije zelo različno, kar otežuje harmonizacijo zakonodaje na tem področju, k čemur sicer EU teži. S primerjavo zakonodaj članic EU ugotovimo, da se pojavljata zlasti dve obliki delavskega direktorja; kadrovski direktor, na katerega imenovanje imajo vpliv predstavniki delavcev preko svojih članov nadzornega sveta (kot je »Arbeitsdirektor« v Nemčiji) in delavski direktor, ki je predstavnik delavcev v upravnem odboru, kjer zastopa interese delavcev, ki jih predstavlja (kot je predvideno s švedsko zakonodajo). Kot ugotavljamo v magistrski nalogi, zakonodaja v Sloveniji predstavlja tretjo obliko instituta delavskega direktorja (sicer podobno nemški), kjer je le-ta imenovan na predlog delavcev, vendar pa ima izvršilne pristojnosti na kadrovskem področju, kar je zlasti vidno v ureditvi, ki velja za družbe z enotirnih sistemom upravljanja, v katerih je delavski direktor izvršni direktor. Ne glede na to pa se, kot ugotavljamo v raziskavi med slovenskimi delniškimi družbami, v statutih družb v Sloveniji izvršilna pristojnost delavskega direktorja posebej izključuje. Zato predlagamo spremembe zakonodaje, ki bi zagotavljala večjo jasnost določb v smeri definiranja delavskega direktorja kot kadrovskega direktorja ter skladno s tem tudi ureditev v statutih ter drugih aktih družbe.
Keywords: Delavski direktor, sodelovanje delavcev pri upravljanju, predstavniki delavcev v organih družbe
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 3136; Downloads: 308
Full text (1,44 MB) |
