| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 136
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spoprijemanje vodje negovalnega tima z zdravstvenim absentizmom
Vita Klobučar, 2023, master's thesis

Abstract: V delovnem okolju, kjer se ljudje dobro počutijo, kjer vladajo kakovostni medosebni odnosi, pogoji in organizacija dela, delavci pa čutijo pripadnost, ni le večja verjetnost, da bodo ljudje dobro delali, temveč je tudi večja verjetnost, da bo prisotnega manj zdravstvenega absentizma. Z lastno raziskavo smo tako želeli ugotoviti, kako absentizem posredno in neposredno vpliva na vodjo oddelka ter preostali negovalni tim. Metode: uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji raziskovanja na podlagi polstrukturiranega intervjuja med vodji 5 oddelkov terciarnega zavoda. Pridobljene odgovore smo analizirali s pomočjo kod in kategorij. Iz deskriptivnih kod smo ustvarili 8 tem in 19 podtem, ki smo jih predstavili tabelarično. Rezultati: absentizem je v raziskanih oddelkih terciarnega zavoda pogosta težava. Najpogostejši vzroki za bolniške odsotnosti so bolezni zaposlenih, odsotnosti zaradi nege otrok ter psihofizične bolezni kot posledica preobremenjenosti na delovnih mestih. Vodje se največkrat poslužijo prerazporeditev, ki pa niso vedno lahko obvladljive, kar se nemalokrat zrcali na kakovosti opravljenega dela. Vodje največkrat ocenjujejo, da je vzrok za problematiko absentizma predvsem pomanjkanje kadra. Razprava in sklep: skrb za zdravo delovno okolje in odnose ima voditeljstvo, ki je prvo odgovorno za ukrepe na področju zmanjšanja pojava zdravstvenega absentizma.
Keywords: odsotnost z dela, zdravstveni delavec v zdravstveni negi, izgorelost, bolniški stalež
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 170; Downloads: 43
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
Pregledni in predvidljivi delovni pogoji z vidika veljavne zakonodaje in direktive EU 2019/1152 : magistrsko delo
Nina Kotnik, 2023, master's thesis

Abstract: Hiter razvoj tehnologije, digitalizacija, novi načini organizacije dela, demografske spremembe ter gospodarska in finančna kriza so prispevale k spremembam delovnega okolja. Slednje je dodatno povečalo potrebo po preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki zajemajo obsežen spekter vidikov, vključno z delovnim časom, odmori, fizičnimi in psihičnimi zahtevami na delovnem mestu, organizacijo dela, delovnimi aktivnostmi, delovnim okoljem, usposabljanjem, pogoji zaposlitve ter ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem. V mednarodni in evropski ureditvi urejajo delavne pogoje predvsem konvencije in priporočila MOD, MPESKP, SDČP, ESL, MESL, Listina EU, direktive in sodna praksa SEU. V Republiki Sloveniji pa so delovni pogoji podrobno urejeni v ZDR-1 in ZVZD-1. V magistrskem delu so obravnavani pregledni in predvidljivi delovni pogoji, ki so jasni in razumljivi, kar omogoča delavcem jasno razumevanje njihovega dela, odgovornosti, pravic, obveznosti in pričakovanj. Takšni delovni pogoji so bistvenega pomena za zagotavljanje visoke ravni zaposlovanja in socialne zaščite, zato njihovo izboljšanje predstavlja eno ključnih prioritet EU. Tako sta Evropski parlament in Svet 20. junija 2019 sprejela Direktivo 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojev, ki je nasledila Direktivo 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje. Direktiva 91/533/EGS je določala elemente delovnega razmerja, ki morajo biti delavcem pisno sporočeni, z namenom zagotavljanja ustrezne obveščenost ter zagotavljanja večje varstvo. Analiza uresničevanja Direktive 91/533/EGS je sčasoma pokazala, da le-ta ni več celovito ustrezna, saj ne zagotavlja zadostnega varstva za vse delavce, zato jo je nadomestila Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki prinaša številne spremembe povezane z delovnimi pogoji, krepi preglednost in predvidljivost delovnih razmerij ter zagotavlja obsežnejše in posodobljene pravice za vse delavce v EU, vključno s tistimi v nestandardnih in novih oblikah dela, ki so bili doslej pogosto izključeni. Hkrati ohranja prožnost za prilagajanje spreminjajočemu se trgu dela. Državam članicam EU se je 1. avgusta 2022 iztekel rok za sprejem predpisov za prilagoditev nacionalne zakonodaje direktivi. Kljub temu, da slednje Republiki Sloveniji ni uspelo v predpisanem roku, je Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. novembra 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 (ZDR-1D) z vključitvijo določb iz Direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Slednjega je predsednica Republike Slovenije razglasila 15. novembra 2023.
Keywords: trg dela, delovno razmerje, delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, obveščanje, pravice delavcev
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 180; Downloads: 45
.pdf Full text (1,43 MB)

3.
Primerjalna analiza dela na domu glede na določena področja dela
Žana Lončarič Rangus, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali delo na domu kot posebno obliko opravljanja dela, v katerega je bilo v času epidemije na novo vključenih veliko število zaposlenih, in naredili primerjalno analizo dela na domu glede na določena področja dela. V prvem delu smo predstavili zakonodajo, ki ureja področje dela na domu in teoretične osnove, pri čemer smo se osredotočili na pozitivne in negativne vidike dela na domu ter predstavili ergonomske zahteve opremljenosti delovnega mesta. Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedbo intervjujev z bančnim svetovalcem, programerjem, učiteljem, vodjo, varnostnim inženirjem in strokovnim svetovalcem, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z doživljanjem dela na domu. Na podlagi prejetih odgovorov smo v razpravi opravili analizo, pri čemer smo ugotovili prednosti, pomanjkljivosti in razlike dela na domu na različnih področjih dela. V zaključnem delu magistrske naloge smo podali sklepne ugotovitve. Med prednostmi dela na domu izstopata prihranek časa in fleksibilnost, med pomanjkljivosti pa pomanjkanje osebnega stika. Zaposleni doživljajo delo relativno dobro, saj vsi, razen učitelja in vodje, a priori ne odklanjajo možnosti tovrstnega načina dela oziroma razmišljajo o kombinaciji dela na domu in na delovnem mestu.
Keywords: Delovno mesto, delavec, panoga, delo na domu, prednosti in pomanjkljivosti dela na domu
Published in DKUM: 03.05.2022; Views: 817; Downloads: 107
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencev
Maša Kolenko, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Keywords: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 743; Downloads: 36
.pdf Full text (1,70 MB)

5.
Delo na domu v Zavodu RS za zaposlovanje v času epidemije covid-19
Mihaela Cvetković, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Da se trg dela nenehno spreminja, je dokaj normalno, vendar se s tem spreminjajo tudi različni načini opravljanja dela. V zadnjem dobrem letu in pol nas je epidemija koronavirusne bolezni Covid-19 pripeljala do množične spremembe dela in uvedbe dela na domu, ki je atipična oblika dela, ter se v Sloveniji v preteklosti ni uveljavljala prav pogosto. Prav zaradi hitrega širjenja virusa in preprečevanja okužb na delovnem mestu je marsikatero podjetje svojim zaposlenim odredilo, naj svoje delo opravljajo v zavetju varnega doma. Podjetja so bila praktično čez noč prisiljena začeti s povsem drugačnim načinom dela. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje potekalo delo na domu in z raziskavo skušali ugotoviti, s katerimi izzivi so se zaposleni spoprijemali pri vzpostavitvi delovnega okolja na domu. Na temelju raziskave smo prišli do zaključka, da se je delo na domu v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dobro sprejelo in se uveljavilo, kar nakazuje tudi to, da je zaposlenim tudi v prihodnje omogočeno tovrstno opravljanje dela.
Keywords: delo na domu, delavec, delodajalec, organizacija, epidemija koronavirusne bolezni Covid-19
Published in DKUM: 23.11.2021; Views: 867; Downloads: 141
.pdf Full text (1,51 MB)

6.
Predlog modela usposabljanja strokovnih delavcev v triatlonu
Mateja Šimic, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen predlog modela usposabljanja za naziv Strokovni delavec 2 – športno treniranje – triatlon, duatlon, akvatlon. Triatlon kot olimpijski šport je izjemno zanimiv, s svojo raznovrstnostjo in možnostjo aktivnega ukvarjanja skozi vsa starostna obdobja pa vzbuja vse večje zanimanje med širšo množico. V diplomskem delu se prepletajo različne metode, v največji meri sem uporabljala deskriptivno metodo dela. Večino potrebnih podatkov sem pridobila iz literature (Nacionalni program športa v RS 2014-2023, Zakon o športu, Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu ipd.), nekaj pa tudi prek Programsko-strokovnega sveta Triatlonske zveze Slovenije. Glavni namen in cilj diplomskega dela je bila izdelava predloga modela usposabljanja strokovnih delavcev na 2. stopnji športnega treniranja v triatlonu in njegovih izpeljankah po postavkah kurikuluma ter v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, saj Triatlonska zveza Slovenije še nima ustrezno potrjenega programa na tej stopnji. Z uporabo takšnega modela usposabljanja bi lahko Triatlonska zveza Slovenije v prihodnosti pridobila večje število strokovnih delavcev, ki lahko izvajajo program športnega treniranja triatlona, duatlona in akvatlona, omogočila kakovostno vadbo večjemu številu vadečim ter dosegla večjo strokovnost in konkurenčnost strokovnega kadra.
Keywords: usposabljanje, strokovni delavec, triatlon, kurikulum, Triatlonska zveza Slovenije
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 763; Downloads: 31
.pdf Full text (1,15 MB)

7.
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta na cnc stroju : diplomsko delo
Aleš Razboršek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem analiziral delovno mesto delavca na CNC stroju. V začetku diplomskega dela je predstavljeno podjetje Tesnila Bogadi d.o.o. Podal sem teoretične osnove ergonomije. V osrednjem delu diplomskega dela je opisano delovno mesto ter predstavljena analiza. Analiziral sem obremenitve delovnega okolja, ki obsegajo slušne, vidne in toplotne obremenitve, določil sem metabolizem delavca, opravil sem analizo telesnih položajev OWAS, opravil sem tudi analizo s pomočjo programskega okolja Jack (OWAS, RULA in LBA) ter določil normativni čas. V zaključnem delu je predstavljeno novo delovno mesto s predlogi za izboljšave.
Keywords: Ergonomija, analiza in oblikovanje delovnega mesta, delavec na CNC stroju, program Jack
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 867; Downloads: 135
.pdf Full text (1,66 MB)

8.
Vpliv digitalizacije na delavca
Patricija Hameršak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega projekta je digitalizacija in njen vpliv na delavca. Osredotočili smo se na različne nove storitve in rešitve, ki jih digitalizacija ponuja za uvedbo novih načinov poslovanja, sporazumevanja, izobraževanja in podobno. Skozi diplomski projekt smo razložili, da digitalizacija prispeva k produktivnosti podjetja in k učinkovitosti gospodarstva, prav tako pa k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju. S pomočjo digitalizacije lahko nek objekt, sliko ali papirne dokumente prenesemo v digitalno obliko, na računalnik ali katero drugo elektronsko napravo. V današnji digitalni dobi ima tehnologija vodilno vlogo, saj je gonilo vsesplošnega razvoja. Spoznali smo, da digitalizacija vpliva na celotno družbo, na vse generacije, predvsem pa na človeško delovno silo oziroma na delavca. Njen napredek je hiter in vedno prinaša novosti, ki se jih moramo ljudje priučiti. Posledica digitalizacije so nove oblike dela, ki zaposlenim nujno ne zagotavljajo minimalnega zakonskega varstva. Prekarne oblike dela so danes vse pogostejše, a na žalost delavcem ne nudijo potrebne socialne varnosti. Prihodnost dela prinaša korenite spremembe na področju delovnih razmerij, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do njega. Tehnološki napredek omogoča, da lahko danes službo s seboj odnesemo vsepovsod, v udobju lastnega doma lahko odgovarjamo na e-pošto, kar nam omogoči bolj prilagodljivo zasebno življenje, po drugi strani pa nam to predstavlja čisto nov način dela in bolj stresen delovnik. Digitalizacija vedno bolj briše meje med službenim in zasebnim delovnim časom, a kljub temu prinaša prednosti, ki si jih zaposleni želijo. Na področju zdravja in varstva delavcev pa so opazne tudi mnoge slabosti.
Keywords: delavec, digitalizacija, industrija 4.0, digitalna tehnologija
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 725; Downloads: 107
.pdf Full text (578,05 KB)

9.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih : magistrsko delo
Manca Raušl Kodrič, 2021, master's thesis

Abstract: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Keywords: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 998; Downloads: 144
.pdf Full text (1,13 MB)

10.
Uporaba progresivnih spletnih aplikacij na mobilnih napravah : meje dopustnosti medijskega poročanja
Demijan Lesjak, 2021, master's thesis

Abstract: V nalogi smo predstavili posebnosti progresivnih spletnih aplikacij PSA (Progressive Web Apps – PWA). Podrobno smo raziskali podporne tehnologije, ki omogočajo njihov obstoj, kot sta »spletni manifest« in skripta »storitveni delavec«. Opisali smo življenjski cikel storitvenega delavca in predstavili več dobrih praks predpomnjenja spletnih virov. V nadaljevanju smo s pridobljenim znanjem v celoti načrtovali in implementirali lastno PSA, ki je mobilni nadomestek že obstoječi platformi. Uporabili smo več modernih vmesnikov in podrobno opisali njihovo implementacijo. Nato smo s pomočjo analitičnih podatkov o uporabi, zbranih v realnem okolju, interpretirali uspešnost aplikacije v prvih tednih obstoja. V zaključnem delu smo s komparativno metodo primerjali še delovanje aplikacije v različnih brskalnikih.
Keywords: progresivne spletne aplikacije, PSA, storitveni delavec, spletni manifest, predpomnilnik
Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 780; Downloads: 41
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica