| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 132
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Delo na domu v Zavodu RS za zaposlovanje v času epidemije covid-19
Mihaela Cvetković, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Da se trg dela nenehno spreminja, je dokaj normalno, vendar se s tem spreminjajo tudi različni načini opravljanja dela. V zadnjem dobrem letu in pol nas je epidemija koronavirusne bolezni Covid-19 pripeljala do množične spremembe dela in uvedbe dela na domu, ki je atipična oblika dela, ter se v Sloveniji v preteklosti ni uveljavljala prav pogosto. Prav zaradi hitrega širjenja virusa in preprečevanja okužb na delovnem mestu je marsikatero podjetje svojim zaposlenim odredilo, naj svoje delo opravljajo v zavetju varnega doma. Podjetja so bila praktično čez noč prisiljena začeti s povsem drugačnim načinom dela. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje potekalo delo na domu in z raziskavo skušali ugotoviti, s katerimi izzivi so se zaposleni spoprijemali pri vzpostavitvi delovnega okolja na domu. Na temelju raziskave smo prišli do zaključka, da se je delo na domu v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dobro sprejelo in se uveljavilo, kar nakazuje tudi to, da je zaposlenim tudi v prihodnje omogočeno tovrstno opravljanje dela.
Keywords: delo na domu, delavec, delodajalec, organizacija, epidemija koronavirusne bolezni Covid-19
Published: 23.11.2021; Views: 49; Downloads: 9
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Predlog modela usposabljanja strokovnih delavcev v triatlonu
Mateja Šimic, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen predlog modela usposabljanja za naziv Strokovni delavec 2 – športno treniranje – triatlon, duatlon, akvatlon. Triatlon kot olimpijski šport je izjemno zanimiv, s svojo raznovrstnostjo in možnostjo aktivnega ukvarjanja skozi vsa starostna obdobja pa vzbuja vse večje zanimanje med širšo množico. V diplomskem delu se prepletajo različne metode, v največji meri sem uporabljala deskriptivno metodo dela. Večino potrebnih podatkov sem pridobila iz literature (Nacionalni program športa v RS 2014-2023, Zakon o športu, Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu ipd.), nekaj pa tudi prek Programsko-strokovnega sveta Triatlonske zveze Slovenije. Glavni namen in cilj diplomskega dela je bila izdelava predloga modela usposabljanja strokovnih delavcev na 2. stopnji športnega treniranja v triatlonu in njegovih izpeljankah po postavkah kurikuluma ter v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, saj Triatlonska zveza Slovenije še nima ustrezno potrjenega programa na tej stopnji. Z uporabo takšnega modela usposabljanja bi lahko Triatlonska zveza Slovenije v prihodnosti pridobila večje število strokovnih delavcev, ki lahko izvajajo program športnega treniranja triatlona, duatlona in akvatlona, omogočila kakovostno vadbo večjemu številu vadečim ter dosegla večjo strokovnost in konkurenčnost strokovnega kadra.
Keywords: usposabljanje, strokovni delavec, triatlon, kurikulum, Triatlonska zveza Slovenije
Published: 02.11.2021; Views: 75; Downloads: 4
.pdf Full text (1,15 MB)

3.
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta na cnc stroju
Aleš Razboršek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem analiziral delovno mesto delavca na CNC stroju. V začetku diplomskega dela je predstavljeno podjetje Tesnila Bogadi d.o.o. Podal sem teoretične osnove ergonomije. V osrednjem delu diplomskega dela je opisano delovno mesto ter predstavljena analiza. Analiziral sem obremenitve delovnega okolja, ki obsegajo slušne, vidne in toplotne obremenitve, določil sem metabolizem delavca, opravil sem analizo telesnih položajev OWAS, opravil sem tudi analizo s pomočjo programskega okolja Jack (OWAS, RULA in LBA) ter določil normativni čas. V zaključnem delu je predstavljeno novo delovno mesto s predlogi za izboljšave.
Keywords: Ergonomija, analiza in oblikovanje delovnega mesta, delavec na CNC stroju, program Jack
Published: 21.10.2021; Views: 98; Downloads: 17
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Vpliv digitalizacije na delavca
Patricija Hameršak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega projekta je digitalizacija in njen vpliv na delavca. Osredotočili smo se na različne nove storitve in rešitve, ki jih digitalizacija ponuja za uvedbo novih načinov poslovanja, sporazumevanja, izobraževanja in podobno. Skozi diplomski projekt smo razložili, da digitalizacija prispeva k produktivnosti podjetja in k učinkovitosti gospodarstva, prav tako pa k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju. S pomočjo digitalizacije lahko nek objekt, sliko ali papirne dokumente prenesemo v digitalno obliko, na računalnik ali katero drugo elektronsko napravo. V današnji digitalni dobi ima tehnologija vodilno vlogo, saj je gonilo vsesplošnega razvoja. Spoznali smo, da digitalizacija vpliva na celotno družbo, na vse generacije, predvsem pa na človeško delovno silo oziroma na delavca. Njen napredek je hiter in vedno prinaša novosti, ki se jih moramo ljudje priučiti. Posledica digitalizacije so nove oblike dela, ki zaposlenim nujno ne zagotavljajo minimalnega zakonskega varstva. Prekarne oblike dela so danes vse pogostejše, a na žalost delavcem ne nudijo potrebne socialne varnosti. Prihodnost dela prinaša korenite spremembe na področju delovnih razmerij, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do njega. Tehnološki napredek omogoča, da lahko danes službo s seboj odnesemo vsepovsod, v udobju lastnega doma lahko odgovarjamo na e-pošto, kar nam omogoči bolj prilagodljivo zasebno življenje, po drugi strani pa nam to predstavlja čisto nov način dela in bolj stresen delovnik. Digitalizacija vedno bolj briše meje med službenim in zasebnim delovnim časom, a kljub temu prinaša prednosti, ki si jih zaposleni želijo. Na področju zdravja in varstva delavcev pa so opazne tudi mnoge slabosti.
Keywords: delavec, digitalizacija, industrija 4.0, digitalna tehnologija
Published: 18.10.2021; Views: 76; Downloads: 11
.pdf Full text (578,05 KB)

5.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih
Manca Raušl Kodrič, 2021, master's thesis

Abstract: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Keywords: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Published: 28.07.2021; Views: 225; Downloads: 60
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Uporaba progresivnih spletnih aplikacij na mobilnih napravah
Demijan Lesjak, 2021, master's thesis

Abstract: V nalogi smo predstavili posebnosti progresivnih spletnih aplikacij PSA (Progressive Web Apps – PWA). Podrobno smo raziskali podporne tehnologije, ki omogočajo njihov obstoj, kot sta »spletni manifest« in skripta »storitveni delavec«. Opisali smo življenjski cikel storitvenega delavca in predstavili več dobrih praks predpomnjenja spletnih virov. V nadaljevanju smo s pridobljenim znanjem v celoti načrtovali in implementirali lastno PSA, ki je mobilni nadomestek že obstoječi platformi. Uporabili smo več modernih vmesnikov in podrobno opisali njihovo implementacijo. Nato smo s pomočjo analitičnih podatkov o uporabi, zbranih v realnem okolju, interpretirali uspešnost aplikacije v prvih tednih obstoja. V zaključnem delu smo s komparativno metodo primerjali še delovanje aplikacije v različnih brskalnikih.
Keywords: progresivne spletne aplikacije, PSA, storitveni delavec, spletni manifest, predpomnilnik
Published: 24.05.2021; Views: 136; Downloads: 11
.pdf Full text (1,69 MB)

7.
ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN DELO Z NADARJENIMI OTROKI V VRTCIH ŠALEŠKE DOLINE
Staša Ledinek, 2015, master's thesis

Abstract: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Keywords: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Published: 01.02.2021; Views: 214; Downloads: 40
.pdf Full text (1,93 MB)

8.
Percepcija pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami
Tadej Pikl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Videz zdravstvenih delavcev in tetovaže na njih lahko vplivajo na percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev, zato je bil namen zaključnega dela na podlagi pregleda in analize literature raziskati percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami. Metode: Uporabljene so bile deskriptivna metoda dela, metoda komparacije, kompilacije ter analize in sinteze. Literatura je bila pridobljena po ključnih besedah v angleščini in nemščini v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, SAGE, Science Direct, Web of Science. Pregled analize literature je bil prikazan z diagramom PRISMA. Rezultati: Izmed 727 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 8 raziskav. Vidna tetovaža na zdravstvenem delavcu negativno vpliva na percepcijo pacienta o sposobnostih in profesionalnosti zdravstvenega delavca. Dodatni dejavniki so še spol in delovno mesto oziroma izobrazba. Ženske zdravstvene delavke, predvsem medicinske sestre z vidnimi tetovažami, drugi dojemajo bolj negativno kot druge zdravstvene delavce. Diskusija: Prisotnost tetovaže negativno vpliva na percepcijo pacientov do zdravstvenega delavca. Ker to lahko vpliva na zaupanje v sposobnosti zdravstvenega delavca, priporočamo, da so vidne tetovaže prekrite.
Keywords: percepcija pacientov, zdravstvena nega, zdravstveni delavec, tetovaža
Published: 07.10.2020; Views: 228; Downloads: 46
.pdf Full text (835,03 KB)

9.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi
Eva Sobočan, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili izraz starševstvo in vlogo očeta in matere. Osredotočili smo se na ločitev staršev, kaj to sploh je, kakšna je razširjenost ločitev v Sloveniji ter kakšno je življenje družine po ločitvi. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako otrok doživlja ločitev staršev, kaj to zanj pomeni, s kakšnimi težavami se otrok srečuje, opisali čustvene in vedenjske posebnosti otrok ločenih staršev ter razložili in opisali varovalne dejavnike. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši, kako poteka svetovalna dejavnost ter kakšno čustveno in socialno podporo lahko nudi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v empiričnem delu proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V anketi je sodelovalo 160 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Ugotovili smo, da se občasno srečujejo s težavami otrok po ločitvi, a hkrati opažajo porast ločitev. Prisotna je tudi želja po dodatnih izobraževanjih povezanih z ločitvijo. Zanimalo nas je s kakšnimi težavami se soočajo, če menijo, da so dovolj usposobljeni in ali imajo na šolah dovolj virov podpore za ločene družine.
Keywords: ločitev, otrok, starš, šolski svetovalni delavec
Published: 22.09.2020; Views: 243; Downloads: 66
.pdf Full text (999,98 KB)

10.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Keywords: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Published: 15.09.2020; Views: 382; Downloads: 125
.pdf Full text (916,05 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica