81. Koncept interkulturnosti pri delu z otroki priseljenci v vrtcuPetra Vraničar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Danes živimo v svetu, ki je poln migracij celotnih družin, ki imajo tudi predšolske otroke, zaradi različnih razlogov. To je pripeljajo do dejstva, da ima danes veliko vrtcev vsaj enega otroka priseljenca, in do potrebe za prilagoditev dela tej realnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen koncept interkulturnosti in opredeljene njegove značilnosti in zmožnosti apliciranja pri integraciji otrok priseljencev v vrtce. Opredeljene so tudi morebitne težave, ki se pojavljajo pri apliciranju koncepta interkulturnosti in opisan dober primer prakse v Sloveniji. Empirični del diplomskega dela je posvečen raziskavi, ki smo jo izvedli med 201 pedagoškimi delavci v vrtcih Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje pedagoških delavcev z otroki priseljenci ter kako in koliko aplicirajo koncept interkulturnosti. Podatke, ki smo jih zbrali, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri čemer so nas zanimale razlike glede na starost, stopnjo izobrazbe in državo zaposlitve anketirancev. Ugotovili smo, da pedagoški delavci aplicirajo koncept interkulturnosti v svojem delu, ampak mogoče premalo v sodelovanju z organizacijami in lokalno skupnostjo zunaj vrtca. Uporaba maternega jezika se dovoljuje na vseh področjih delovanja vrtca. Anketiranci so ocenili uporabo pozitivne diskriminacije pri integraciji otrok priseljencev kot niti nekoristno niti koristno, izražanje stereotipov in predsodkov med otroki pa kot občasno.
Keywords: koncept interkulturnosti, vrtec, otroci priseljenci, pedagoški delavci.
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1334; Downloads: 212
 Full text (1,52 MB) |
82. Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvuKarmen Wirth, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce.
Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima.
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje.
Keywords: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje
Published in DKUM: 20.08.2018; Views: 1827; Downloads: 183
Full text (1,29 MB) |
83. Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilamiMelita Oros, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM.
Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Keywords: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1459; Downloads: 112
Full text (1,26 MB) |
84. Poznavanje probiotikov med zdravstvenimi delavciTjaša Skornišek, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Probiotiki so koristni, živi mikroorganizmi, ki ugodno vplivajo na naše telo, če jih zaužijemo v dovolj veliki količini. Probiotiki so vedno bolj razširjeni in poznani v svetu, saj lahko z njimi na naraven način izboljšamo delovanje organizma. V magistrskem delu smo predstavili probiotike, probiotične izdelke in njihovo delovanje ter z raziskavo ugotavljali poznavanje in uporabo probiotikov med zdravstvenimi delavci.
Metodologija: V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa, izvedli raziskavo, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 44 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v eni izmed slovenskih bolnišnic. Pridobljeno imajo srednjo, višjo, dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo. Rezultate smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, Microsoft Word in SPSS 21 (Statistical Package for Social Science). Za ugotavljanje signifikantne razlike v poznavanju probiotikov glede na stopnjo izobrazbe smo uporabili Mann-Whitney U test. Raziskavo smo izvedli leta 2016 v mesecu juniju.
Rezultati: Ugotovili smo, da je poznavanje probiotikov med zdravstvenimi delavci zelo dobro, saj definicijo probiotikov pozna 84 % anketirancev. Ti probiotike uporabljajo tudi sami, največkrat preventivno. Ugotovili smo, da signifikantne razlike (Z= -0,98; p = 0.328) v poznavanju probiotikov glede na stopnjo izobrazbe ne obstajajo. Največ informacij o probiotikih anketirani pridobijo na delovnem mestu, želijo pa si jih pridobiti še več.
Diskusija in zaključki: V današnjem času, ko je vedno več odkritih bolezni, stresa in »hitrega« načina življenja, je pomembno, da poskrbimo za svoje zdravje in organizem. Dokazano je, da probiotiki dobro vplivajo na telo, zato je njihova uporaba priporočljiva. Raziskava je pokazala, da je seznanjenost ljudi s probiotiki in z njihovim vplivom zelo pomembna, saj lahko le na ta način povečamo njihovo uporabo in s tem posledično pripomoremo k zdravju ljudi.
Keywords: probiotiki, poznavanje probiotikov, prehranska dopolnila, zdravstveni delavci, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 04.06.2018; Views: 2078; Downloads: 292
Full text (1,11 MB) |
85. Pravna vprašanja začasne napotitve delavcev na delo v tujinoMatjaž Škafar, 2018, master's thesis Abstract: V uvodu magistrskega dela sem predstavil institut čezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci skozi njegov zgodovinski razvoj do današnjih dni. Opredelil sem tudi razlikovanje med prostim pretokom storitev in prostim gibanjem delavcev ter izpostavil nekatere zadeve, obravnavane pred Sodiščem EU, ki so pomembno vplivale na ureditev delovnopravnega položaja napotenega delavca. V nadaljevanju sem se osredotočil na pravne vire, ki zajemajo in urejajo tematiko napotenih delavcev, pri čemer sem začel pri evropskih, v okviru katerih sem predstavil temeljne uredbe in direktive, ter nato predstavil še nacionalne pravne vire.
V drugem delu magistrskega dela sem se posvetil minimalnim pravicam, ki jih morajo v skladu z direktivo 96/71/ES delodajalci zagotavljati delavcem, ki jih napotijo na začasno delo v tujino. V okviru minimalnih pravic sem se osredotočil na pravno ureditev minimalne plače, delovnega časa, vključno s plačanim letnim dopustom, varnosti in zdravja pri delu ter diskriminacije na delovnem mestu. Ker je bila slovenska pravna ureditev tega področja že obravnavana v okviru nacionalnih pravnih virov, sem se v tem delu osredotočil na evropsko ureditev in ureditev v dveh državah članicah, to sta Nemčija ter Avstrija.
V nadaljevanju magistrskega dela sem obravnaval še postopkovna vprašanja, povezana z napotitvijo delavcev na delo v drugo državo članico, pri čemer sem izpostavil pomembne novosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev v okviru slovenske ureditve, medtem ko sem se pri nemški ter avstrijski ureditvi oprl na najnovejšo evropsko ter nacionalno zakonodajo. V zadnjem delu naloge sem se na kratko posvetil še kršitvam pravic napotenih delavcev, ki je v današnjem času zelo aktualna in predstavlja velik problem. Najprej sem predstavil pravne možnosti, ki jih napotenim delavcem, ki se srečujejo s kršitvami pravic, omogoča Zakon o delovnih razmerjih, v nadaljevanju pa predstavil še novosti na področju varstva pravic napotenih delavcev, ki jih v slovenski pravni red vnaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev.
Pred zaključkom sledi še opravljena raziskava, v okviru katere sem preveril mnenje anketirancev (obrtniki, podjetniki ter njihovi zaposleni iz Pomurja, ki opravljajo dela v tujini) o njihovih izkušnjah v zvezi z napotitvijo delavcev v okviru prostega pretoka storitev.
V sklepu sem podal lastne ugotovitve, ki so rezultat opisanega preučevanja.
Keywords: Čezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci, kršitve delovnopravnih pravic, minimalna plača, napoteni delavci, postopek napotitve, začasno opravljanje dela v tujini
Published in DKUM: 29.03.2018; Views: 1498; Downloads: 188
Full text (1,01 MB) |
86. Presoja skladnosti avstrijskega pristopa k urejanju instituta napotenih delavcev s pravom EUAna Strmšnik, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev instituta napotenih delavcev v avstrijski pravni ureditvi v primerjavi z ureditvijo, ki izhaja iz zakonodaje EU. V Avstriji je področje napotenih delavcev urejeno v okviru Zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga (v nadaljevanju: LSD-BG), ki določa pogoje za delo in zaposlitev napotenih delavcev, nadzorne in upravne ukrepe za spremljanje izvrševanja teh pravil ter kazenske sankcije in ostale ukrepe za primere kršitev. Zakon predstavlja implementacijo Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU, ki predstavljata krovna predpisa za ureditev instituta napotenih delavcev v EU. Direktiva 96/71/ES določa splošni regulativni pravni okvir za napotitve znotraj EU, ne usklajuje pa materialne vsebine prisilnih predpisov, ki jih je potrebno za čas napotitve upoštevati v državi gostiteljici. Vsebina prisilnih predpisov se določa v skladu z zakonodajo države gostiteljice. Z namenom presoje, ali je Avstrija pri implementaciji zakondaje EU presegla začrtan okvir, ki izhaja iz prava EU, in pretirano omejila prost pretok storitev med državami članicami ureditev instituta, kot izhaja iz LSD-BG, umestim v širši pravni okvir in ga primerjam z ureditvijo, ki izhaja iz predpisov EU. Institut je v magistrskem delu obravnavan v treh sklopih, ki se medsebojno povezujejo in dopolnjujejo: pravice napotenih delavcev, upravne zahteve in nadzorni ukrepi ter kazenske sankcije in varnostni ukrepi.
Ugotavljam, da napotitve predstavljajo zelo kompleksen institut, pri katerem je potrebno za zakonito in korektno izvedbo v praksi dobro poznavanje zakonodaje EU, zakonodaje države sedeža delodajalca in države gostiteljice. Zaradi specifičnih in raznolikih ureditev delovnopravne, socialne in davčne zakonodaje držav članic je področje prepleteno s številnimi pravnimi vprašanji. Ker so pravna pravila, ki jih je potrebno upoštevati za čas napotitve pogosto razdrobljena po številnih pravnih predpisih, nejasna in nedoločna, lahko pri napotitvah nastajajo številne težave.
V magistrskem delu zaključujem, da LSD-BG pri implementaciji pravic in pogojev za delo in zaposlitev izhaja iz Direktive 96/71/ES. Pravice, ki se denimo nanašajo na delovni čas, letni dopust ter varnost in zdravje pri delu, so v večji meri na ravni EU harmonizirane, zato do večjih odstopanj pri ureditvah s strani držav članic in spoštovanju pri napotitvi ne bi smelo prihajati. Večina težav se nanaša na določitev sestavin plačila za delo napotenih delavcev, saj ostaja področje določitve koncepta plačila za delo v pristojnosti držav članic. Več vprašanj v zvezi s skladnostjo s pravom EU pa izhaja iz ureditve nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij, ki izhajajo iz LSD-BG. Glede na usmeritve, ki izhajajo iz Direktive 2014/67/EU, se namreč zdi, da številni ukrepi iz LSD-BG, kot so denimo visoke denarne kazni, ukrep plačila varščine in ukrep prekinitve plačevanja, niso sorazmerni cilju, ki ga zasledujejo.
Keywords: Napoteni delavci, napotitev delavcev v Avstrijo, LSD-BG, oviranje prostega pretoka storitev, Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU
Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 2154; Downloads: 212
Full text (859,34 KB) |
87. Seznanjenost, stališče in odnos zdravstvenih delavcev do povzročiteljev bolnišničnih okužbKsenija Širec, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo opisali problematiko okužb, povezanih z zdravstvom. Opisali smo najpogostejše povzročitelje, njihove poti prenosa, raziskali strokovne smernice za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, ki zdravstveno osebje zavezuje k upoštevanju ter poudarili pomen higiene rok. Namen magistrskega dela je bil oceniti seznanjenost, stališče in odnos glede standardnih ukrepov okužb, povezanih z zdravstvom, in z njimi povezanih determinant med zdravstvenimi delavci v socialnovarstvenih ustanovah.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izvedli smo mnenjsko anketo med zdravstvenimi delavci v dveh socialnovarstvenih ustanovah. Podatke smo zbrali s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistisc 19.
Rezultati raziskave: V raziskavi smo potrdili hipotezo, da zdravstveni delavci z višjo izobrazbo bolje poznajo povzročitelje okužb, povezanih z zdravstvom. Prav tako smo potrdilo hipotezo, da delovna doba zdravstvenih delavcev nesignifikantno vpliva na poznavanje povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Ugotovili smo tudi, da imajo zdravstveni delavci pozitivno stališče in odnos do izvajanja smernic za preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom.
Sklep: Predvsem v zadnjih letih so bili doseženi pomembni premiki v zavedanju pomena okužb, povezanih z zdravstvom. Zdravstveni delavci imajo dobro znanje, pozitivno stališče in odnos do povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Za zmanjševanje okužb, povezanih z zdravstvom, pa sta pomembna nadzor in nenehno izobraževanje na tem področju.
Keywords: okužbe, povezane z zdravstvom, povzročitelji okužb, povezanih z zdravstvom, higiena rok, poti prenosa okužb, povezanih z zdravstvom, smernice, zdravstveni delavci.
Published in DKUM: 26.01.2018; Views: 1675; Downloads: 290
Full text (1,10 MB) |
88. Odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov s shizofrenijoValentina Bolšec, 2017, master's thesis Abstract: Shizofrenija je dolgotrajna, ponavljajoča se motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost normalnega funkcioniranja. Prav zaradi vedenja bolnikov v akutni fazi poteka motnje so se v družbi izoblikovala zmotna prepričanja o bolnikih in motnji sami. Okolica bolnike s shizofrenijo velikokrat stigmatizira in s tem potiska na rob. V naši raziskavi smo želeli preučiti, kakšen odnos imajo do bolnikov s shizofrenijo zdravstveni delavci. Zanimalo nas je, ali je ta odnos pozitiven ali negativen, ali imajo predsodke do bolnikov in ali obstajajo razlike v odnosu znotraj posameznih poklicnih skupin. Najprej smo se posvetili pregledu literature, nato pa smo izvedli empirični del. V našo raziskavo je bilo vključenih 82 zdravstvenih delavcev (psihiatrov/pedopsihiatrov, medicinskih sester, tehnikov, zdravnikov, specialistov …), ki so anonimno reševali anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci, vključeni v našo raziskavo, pozitiven odnos do bolnikov s shizofrenijo ter da imajo minimalno izražene predsodke. Razlik med posameznimi poklicnimi skupinami nismo ugotovili.
Keywords: shizofrenija, zdravstveni delavci, odnos, stigmatizacija, predsodki
Published in DKUM: 11.01.2018; Views: 1832; Downloads: 201
Full text (1,02 MB) |
89. Uporaba biopsihosocialnih podatkov za napovedovanje obremenjenosti delavcev v zdravstveni organizacijiBiljana Pejčić, 2017, master's thesis Abstract: Izhodišče: Počutje delavca na delovnem mestu je izrednega pomena, saj le-to vpliva na delovno storilnost in na kakovost opravljenega dela. Psihosocialna tveganja povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, kot so preobremenjenost, stres, izgorevanje, odsotnost z dela, s tem pa tudi prispevajo zmanjšano učinkovitost in storilnost na delovnem mestu in povečujejo težave pri usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi.
Namen: Ugotoviti želimo stopnjo tveganja za razvoj težav, povezanih z biopsihosocialnimi dejavniki za zaposlene delavce v zdravstvenem domu in izdelati napovedni model za ocenjevanje obremenjenosti pri delavcih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Opravljena je bila analiza literature. S pomočjo OPSA anonimnega vprašalnika smo zbrane podatke analizirali v OPSA orodju ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Excel 2007 in SPSS V24. Za napovedni model smo uporabili metodo linearne in logistične regresije ter odločitvena drevesa. Napovedno vrednost posameznih spremenljivk ter izdelanih napovednih modelov smo ocenjevali na osnovi naslednjih metrik: področje pod ROC krivuljo (AUC), senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so delavci obremenjeni na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov smo dobili ne le povečano, ampak visoko tveganje na področju vloge in odgovornosti v organizaciji. Za povečano tveganje so bili vključeni faktorji delovne obremenitve ter hitrost poteka dela, sam odnos do dela, osebne značilnosti posameznika, organizacijska kultura, skrb zase, nadzor, delovno okolje in delovna oprema (fizične obremenitve), razvoj poklicne kariere, vsebine in urnik dela, psihofizično zdravstveno stanje ter razmejitev zasebnega življenja in dela.
Sklep: Za delavca je pomembno obvladovanje in posledično preprečevanje biopsihosocialnih tveganj, kar pripomorejo k zadovoljstvu delavca v delovnem okolju. Predvsem je potrebno ozaveščanje zaposlenih o tveganjih ter izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Keywords: delavci, obremenjenost, povečano tveganje, delovno okolje, napovedni model
Published in DKUM: 10.01.2018; Views: 1494; Downloads: 156
Full text (1,96 MB) |
90. Razvoj, usposabljanje in izobraževanje izvršilnih železniških delavcev v slovenskih železnicahSandra Jagarinec, 2017, master's thesis Abstract: V današnjem času se podjetja zaradi vse večje globalizacije trga in hitro razvijajoče se tehnologije srečujejo z vedno novimi izzivi. Dostop do raznovrstnih informacij je postal nekaj vsakdanjega in enostavnega. Tako lahko konkurenčna podjetja posnemajo skoraj vse (npr. tehnologijo, delovne postopke itd.). Edina stvar, ki se je ne da posnemati od konkurence, so njeni zaposleni. Znanja in sposobnosti zaposlenih se tako ne da posnemati in prenesti v drugo podjetje. Prav tega dejstva se zaveda vedno več podjetij. Človeškim virom v podjetju se zato posveča vedno več pozornosti, saj so dobro izobraženi in usposobljeni zaposleni edino zagotovilo podjetju za njegovo stabilnost in dolgoročno uspešnost na trgu. V ta namen mora podjetje znati dobro upravljati lastne človeške vire v podjetju. Razvoj zaposlenih, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, je le ena izmed ključnih funkcij managementa človeških virov v podjetju. Prav temu področju v tem delu namenjamo posebno pozornost. Vsako podjetje ima torej svoj sistem razvoja zaposlenih, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, vendar pa je treba ta sistem vedno znova posodabljati in spreminjati, če želimo, da so izobraževanja in usposabljanja v celoti uspešna in zanimiva za vse zaposlene. Ob tem imajo podjetja oziroma izvajalci vsebin na razpolago številne metode in tehnike izobraževanja in usposabljanja, ki jih lahko v ta namen uporabijo. Te metode in tehnike se v današnjem času razvijajo vse hitreje z namenom, da bi bila izobraževanja in usposabljanja čim uspešnejša in bi od njih imeli koristi vsi udeleženci. Podrobneje smo se osredotočili tudi na sistem razvoja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem izvršilnih železniških delavcev v Slovenskih železnicah, d. o. o. Prikazali smo, kako poteka ta sistem za te zaposlene, torej katere metode in tehnike ter postopke podjetje oziroma izvajalci vsebin uporabljajo. Istočasno smo preverjali, kakšno je zadovoljstvo/nezadovoljstvo izvršilnih železniških delavcev z obstoječim sistemom razvoja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem. To smo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga naključno razdelili med zaposlene. Zavrnili smo vse hipoteze v nalogi in tako povzeli, da lahko samo zavrnemo trditev, da so anketirani zaposleni izvršilni železniški delavci nezadovoljni z obstoječim sistemom razvoja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, vendar pa ne moremo hkrati tudi potrditi, da so zato zadovoljni, saj se v večini s postavljenimi trditvami v anketnem vprašalniku niti strinjajo niti ne strinjajo. Kljub temu pa smo lahko podjetju podali nekatere predloge za izboljšavo na tem področju.
Keywords: management človeških virov, razvoj z izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, človeški viri, programi in tehnike izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, izvršilni železniški delavci, Slovenske železnice, d.o.o.
Published in DKUM: 08.12.2017; Views: 1414; Downloads: 159
Full text (2,07 MB) |
