71. Območja rdečih luči v Belgiji : magistrsko deloBlaž Marolt, 2019, master's thesis Abstract: Belgijska zakonodaja samo dejavnost, kot tudi kupovanje storitev prostitucije, dovoljuje, vendar vpletanje tretjih oseb, kot so zvodniki ali upravljalci javnih hiš, prepoveduje. Vendar mestnim oblastem prepuščajo, da to določbo obidejo, kadar zadeva javni red in mir. To pomeni, da zvodništvo in vodenje javnih hiš v večini primerov ni preganjano, čeprav je na nacionalni ravni prepovedano, vendar se tolerira, kadar so pogoji v redu. Zakonodaja tako za tretje osebe, ki niso nujno negativni dejavnik v prostituciji, saj so mišljeni kot posredniki, ki vodijo gospodarsko dejavnost prostitucije, ustvari veliko nejasnosti. Prav tako pride na zakonodajni ravni do pogostega prekrivanja med definicijama izkoriščanja prostitucije in trgovine z ljudmi, kar še dodatno zmanjša pravno varnost oseb, ki so vključene v prostitucijo.
V Belgiji imajo mestne oblasti različne ureditve prostitucije, ki so razvidne predvsem v ureditvi njihovih območij rdečih luči. V našem primeru smo opisali in primerjali območja rdečih luči Antwerpa, Genta in Bruslja. Med bolje organizirana območja sodita Antwerp in Gent, medtem ko je tisto v Bruslju slabše organizirano. V luči tega v magistrskem delu ugotavljamo, kako določena ureditev območja rdečih luči vpliva na nadzor nad izkoriščanjem prostitucije, prisotnost policije na območju, vpletenosti tretjih oseb, delovnih pogojev za spolne delavke, drugih organizacij, ki delujejo na območju, ter tudi kakšno pomoč se spolnim delavkam nudi, kadar so prepoznane kot žrtve trgovine z ljudmi, ali ko izrazijo željo po zapustitvi dejavnosti prostitucije.
Keywords: spolni delavci, območja rdečih luči, zvodniki, trgovina z ljudmi, žrtve, Belgija, magistrska dela
Published in DKUM: 08.10.2019; Views: 1021; Downloads: 99
 Full text (551,59 KB) |
72. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavamiEva Kosi, 2019, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.
Keywords: šolski svetovalni delavci, učenci, čustvene in vedenjske težave, šola, družina
Published in DKUM: 07.10.2019; Views: 2066; Downloads: 380
Full text (1,01 MB) |
73. Problematika šolske svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanjaTamara Orlović, 2018, master's thesis Abstract: Svetovalno delo kot posebna oblika organizacijske pomoči učencem na šoli ima na naših tleh približno petdesetletno tradicijo. Šolski svetovalni delavci s svojim delom pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju temeljnih, splošnih ter posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljih. Najpomembnejši uporabnik storitev svetovalne službe je otrok, učenec, dijak. Svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z različnimi problematikami. V magistrski nalogi smo raziskovali, zaradi katerih težav učenci in dijaki obiščejo svetovalno službo. Zanimalo nas je tudi, katere težave so najpogostejše pri svetovalem delu z dečki in deklicami.
V teoretičnem delu smo se podrobneje seznanili z nalogami in dejavnostmi šolske svetovalne službe, aktualnimi problemi svetovalne službe ter posebnostmi svetovanja na različnih ravneh izobraževanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 134 šolskih svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da dečki v osnovni šoli najpogosteje obiščejo svetovalno službo zaradi disciplinskih težav ter težav, povezanih z učnim delom. Pri dijakih, ki obiskujejo nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, so najpogostejše težave nesoglasja s sošolci, težave v družini ter disciplinske težave. Pri dijakih, ki obiskujejo gimnazije, so zelo pogoste težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi pri deklicah, ki hodijo v osnovno šolo, so najpogostejše disciplinske težave, nesoglasja s sošolci, težave z uporabo psihoaktivnih snovi ter težave povezane z učnim delom. Pri dijakinjah, ki hodijo v nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, pa so najpogostejše disciplinske težave, težave v družini, šolsko in poklicno svetovanje ter težave povezane z učnim delom.
Keywords: Svetovalno delo, svetovalni delavci, svetovanje, težave, deklice, dečki.
Published in DKUM: 07.10.2019; Views: 1274; Downloads: 155
Full text (1,25 MB) |
74. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcevJasmina Vandur, 2018, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Keywords: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 1758; Downloads: 215
Full text (1,08 MB) |
75. Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski unijiUrška Temlin, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev.
Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost.
V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno.
V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev.
Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Keywords: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 4128; Downloads: 157
Full text (607,21 KB) |
76. Roditeljski sestanek v vrtcuMelani Lainščak, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preučili roditeljski sestanek kot obliko sodelovanja med strokovnimi delavci vrtca in starši. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem oz. teoretičnem delu smo predstavili različna teoretična izhodišča ter predstavili razmišljanje različnih avtorjev. Podrobno smo opisali sodelovanje med strokovnimi delavci vrtca in starši ter pri tem natančno definirali sodelovanje z vidika kakovosti. Pri tem smo natančno definirali roditeljski sestanek ter opisali vse organizacijske elemente, ki so pomembni za uspešen roditeljski sestanek. Dotaknili smo se tudi potrebnih kompetenc za uspešno vodenje roditeljskega sestanka in znotraj tega opisali komunikacijo in morebitne konflikte, ki so prav tako pomembni in jih ne smemo pozabiti.
V drugem oz. empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave in interpretacije le-teh. Z metodološkega vidika smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca in ga razdelili po mestnih in podeželskih vrtcih v SV Sloveniji. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package fort he Social Sciences) in jih tabelarično predstavili.
Keywords: Sestanek, strokovni delavci, vrtec, organizacijski elementi, kompetence, komunikacija.
Published in DKUM: 29.11.2018; Views: 3046; Downloads: 574
Full text (844,16 KB) |
77. Obračun plač napotenih delavcev delavcev iz Slovenije v Nemčijo in vpliv na proračun obeh državDoroteja Zelnik, 2018, master's thesis Abstract: Napotitev na delo v tujino je aktualna tematika, saj zaradi globalizacije in enotnega trga znotraj EU vse več podjetji v Sloveniji napotuje svoje delavce v tujino. Pri tem se soočajo s številnimi delovno pravnimi vprašanji, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Obstaja več uredb in pravnih podlag, ki urejajo področje napotitve delavcev v tujino. Po statističnih podatkih se iz Slovenije največ delavcev napoti v Nemčijo. Zaradi tega je v magistrskem delu podrobneje predstavljena pravna ureditev in postopek napotitve v omenjeno državo. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno čezmejno izvajanje storitev in vsi pravni okvirji, povezani s tem pojmom. Ker je pri delu v drugi državi vedno vprašanje načina obdavčitve, je predstavljeno tudi izogibanje dvojnemu obdavčevanju.
V preteklem letu je bila pogosto praksa plačevanja napotenih delavcev preko potnih nalogov. Podjetja so na ta način obračunavala manj dohodnine in oškodovala državni proračun. V izogib temu je v tekočem letu bil sprejet nov zakon, ki je nekoliko spremenil pogoje in način napotitve delavcev v tujino. V magistrskem delu so predstavljene novosti in primerjava s preteklo pravno ureditvijo. Najprej so podrobneje predstavljane te spremembe ter nato razlika med napotitvijo in službenim potovanjem in s tem povezane napake oz. kršitve.
Kljub nenehnemu strmenju državnih organov k nadzoru in pravilnemu poslovanju se napake pri napotitvah v tujino še vedno pojavljajo. Pravne kršitve so najpogostejše pri plačilu napotenih delavcev. V nadaljevanju dela je predstavljen obračun plač napotenim delavcem ter najpogostejše napake, ki se pri tem pojavljajo.
Poslovne goljufije imajo vedno velik vpliv na državni proračun. Bodisi z odtujevanjem davkov, bodisi s premalo plačanimi prispevki. Celotna problematika obračunavanja plač napotenih delavcev in sankcije, ki temu lahko sledijo, je predstavljena na praktičnem primeru podjetja X, d.o.o., ki napotuje svoje delavce v Nemčijo. Predstavljeno je podjetje, celoten primer gospodarskega kriminala in vpliv napačnega obračunavanja plač na državni proračun v Sloveniji in Nemčiji.
Keywords: opravljanje čezmejnih storitev, napoteni delavci, napotitev v Nemčijo, obračun plač, poslovna goljufija, napačno obračunavanje plač
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 2297; Downloads: 293
Full text (1,65 MB) |
78. Inkluzija, integracija oz. segregacija pri gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcevKatja Artnjak, 2018, master's thesis Abstract: Tema magistrske naloge je inkluzija, integracija in segregacija gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcev. V nalogi smo se ukvarjali z načini vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne osnovne šole. Zanimalo nas je stališče svetovalnih delavcev do vključevanja gluhih in naglušnih otrok. Fokus je bil usmerjen v osnovnošolsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo spoznali pojme inkluzija, integracija in segregacija. Spoznali smo vrste gluhote in naglušnosti, načine prepoznavanja in vpliv okvare sluha na govorno-jezikovni razvoj. Pregledali smo pravne podlage vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, programe vzgoje in izobraževanja za gluhe in naglušne otroke ter prilagoditve, ki so nujne za uspešno vključevanje gluhih in naglušnih otrok. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšno je stališče svetovalnih delavcev do integracije, inkluzije in segregacije gluhih in naglušnih otrok, kakšno je njihovo mnenje glede dodatne strokovne pomoči, kakšne izkušnje imajo z njihovim vključevanjem ter kakšne prilagoditve bi bilo gluhemu oziroma naglušnemu otroku treba omogočiti, da bi v razredu lahko optimalno deloval. Raziskava je temeljila na polstrukturiranem intervjuju, ki ga je preko spleta rešilo 34 šolskih svetovalnih delavcev različnih šol s celotne Slovenije, en polstrukturirani intervju pa smo opravili osebno. Ugotovili smo, da so stališča glede vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne programe osnovne šole s stališča svetovalnih delavcev zelo pozitivna, saj so v večini mnenja, da to ne koristi zgolj otroku s posebnimi potrebami, temveč tudi ostalim otrokom, ki se naučijo sprejemati »drugačnost«.
Keywords: inkluzija, integracija, segregacija, gluhi in naglušni otroci, svetovalni delavci
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 2459; Downloads: 664
Full text (1,05 MB) |
79. Senzomotorične sposobnosti in telesne značilnosti strokovnih delavcev vrtcaPolona Kugonič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Senzomotorične sposobnosti in telesne značilnosti strokovnih delavcev vrtca je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj človeka, razvoj živčnega sistema, nadzor gibanja, motorične sposobnosti in spretnosti, telo in njegove značilnosti. Na koncu tega poglavja so predstavljene tudi nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave o povezavi senzomotoričnih sposobnosti in nekaterih telesnih razsežnosti strokovnih delavcev vrtca. V raziskavo smo vključili 33 strokovnih delavk Vrtca Anice Černejeve Celje. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili s kvantitativno tehniko, in sicer s pomočjo štirih senzomotoričnih testov ter z analizo bioimpedance telesa. Ugotovili smo, da se med strokovnimi delavkami vrtca ne pojavijo statistično značilne razlike med njihovimi izmerjenimi telesnimi značilnostmi in senzomotoričnimi sposobnostmi. Ugotovili smo tudi, da se med nekaterimi telesnimi razsežnostmi in senzomotoričnimi sposobnostmi pokaže močnejša povezava. Predvsem se je to izkazalo za povezave med posameznimi senzomotoričnimi testi in odstotkom telesne maščobe.
Keywords: Senzomotorične sposobnosti, strokovni delavci vrtca, telesne
značilnosti, nadzorovanje gibanja, vrtec.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1154; Downloads: 191
Full text (613,36 KB) |
80. Pojem kolektivnih odpustov v luči novejše sodne prakseTina Lampret, 2018, undergraduate thesis Abstract: V praksi redno prihaja do prenehanj potreb po delu delavcev, pa naj gre za individualne, ali pa za kolektive odpuste. Pravni akti, sploh je za nalogo pomembna Direktiva 98/59/ES, nalagajo delodajalcu v primeru kolektivnih odpustov določene dodatne obveznosti (obveznost posvetovanja z organi na strani delavca, obveznost, da sestavi program razreševanja presežnih delavcev, idr.).
V nalogi je razložen pomen pojma kolektivnega odpusta, kot ga razlagata Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) ter Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju: SEU), ker je razumevanje tega pojma ključnega pomena pri razločevanju med individualnimi in kolektivnimi odpusti. Da razumemo sam pojem kolektivnega odpusta, ga je potrebno razčleniti na posamezne (ožje) pojme- to so pojem večjega števila delavcev, pojem delavca, pojem podjetja in obrata in pojem odpusta. V nalogi je vsak pojem obravnavan v posameznem podpoglavju, na način, da je vsak posamezen pojem predstavljen skozi relevantne sodne odločbe, z razlago zadevnih pojmov kot jih razlaga Vrhovno sodišče, ter pomembne odločbe v zvezi s kolektivnimi odpusti, v katerih je razlago pojmov podalo Sodišče EU, in na katere se je Vrhovno sodišče tudi sklicevalo v svojih odločbah. Ker se je v letu 2016 sodna praksa glede razlage določenih pojmov (predvsem katere delavce je treba šteti v kvoto presežnih delavcev) spremenila, sem v nalogi predstavila novejše sodne primere, ki jih je obravnavalo VS RS in SEU.
V nalogi je tudi predstavljena ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Hrvaški, ki se je kot zadnja država vključila v Evropsko Unijo, ter jo zato prav tako kot ostale države članice zavezujejo evropski pravni akti. Osredotočila sem se na samo ureditev kolektivnih odpustov v hrvaškem zakonu ter na skladnost zakonskega besedila z Direktivo, v zaključku pa sem opravila primerjavo med ureditvama kolektivnih odpustov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Keywords: pojem večjega števila delavcev, pojem odpusta, pojem delavca, pojem podjetja in obrata, presežni delavci, kolektivni odpust, kolektivni odpusti na Hrvaškem
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1065; Downloads: 147
Full text (421,06 KB) |
