61. Stres in izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih: vloga delovnih zahtev in supervizijeRoberta Gvozdić, 2020, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos delovnih zahtev in virov s poklicnim stresom in izgorelostjo pri šolskih svetovalnih delavcih ter pridobiti podrobnejši vpogled v področje supervizije kot enega izmed delovnih virov. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 176 šolskih svetovalnih delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah. Uporabili smo Vprašalnik zaznanega stresa, Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9). Rezultati so pokazali, da delovne obremenitve pozitivno korelirajo s stresom in izgorelostjo, udeleženke kvalitativnega dela raziskave pa kot primer teh izpostavijo predvsem delovne naloge, ki niso neposredno povezane s svetovalno vlogo, in kvantitativno preobremenitev. Na drugi strani se zaznani delovni viri, avtonomija, opora nadrejenih in sodelavcev s stresom in izgorelostjo negativno povezujejo. Medtem ko so delovne obremenitve pozitiven napovednik izgorelosti, slednjo negativno napovedujejo avtonomija in opora sodelavcev. Kljub temu da velika večina svetovalnih delavcev meni, da je supervizija pri njihovem delu potrebna, je zaznati velik razkorak v številu vključenih. Prevladujoči razlog za neudeležbo je, da ta ni omogočena v sklopu institucije. Intervjuvanke zaznavajo velik doprinos supervizije pri delu, med drugim tudi pri obvladovanju poklicnega stresa, vendar rezultati kvantitativnega dela niso pokazali statistično značilnih razlik v stresu in izgorelosti glede na vključenost v proces. Prav tako udeleženost v superviziji ne moderira odnosa med delovnimi obremenitvami in izgorelostjo, medtem ko opora sodelavcev to vlogo izkazuje.
Keywords: šolski svetovalni delavci, izgorelost, stres, delovne zahteve in viri, supervizija
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 1622; Downloads: 343
 Full text (1,27 MB) |
62. Odnos med zaporskimi delavci in obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJošt Meško, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Keywords: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Published in DKUM: 28.08.2020; Views: 1184; Downloads: 178
Full text (570,26 KB) |
63. Analiza precepljenosti zdravstvenih delavcev proti gripi v Sloveniji med leti 2009 in 2019Martin Bosilj, 2020, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Precepljenost zdravstvenih delavcev proti gripi pripomore k zmanjšanju obolevnosti. Poleg tega dajejo zdravstveni delavci s tem, ko se cepijo, zgled pacientom, tistim, ki dvomijo, pa lahko vzbudijo zaupanje, da je cepljenje varno, in jih s tem spodbudijo k temu dejanju.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali teoretični del problema. Podatke smo analizirali s pomočjo programskega jezika R ter jih nato predstavili v obliki grafov. Deleži cepljenih, podani v odstotkih, so približni, saj so podatki o vseh zaposlenih v zdravstvu zgolj okvirni.
Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci proti gripi v Sloveniji nizka. Med letoma 2009 in 2019 je bila povprečna precepljenost ~12,9 %, z najvišjo stopnjo v sezoni 2009/10 (~21 %) in najnižjo v sezoni 2015/16 (~7 %). Opazili smo, da je cepljenje v Sloveniji začelo upadati po pandemiji virusa gripe H1N1 leta 2009, izboljšanje pa je sledilo šele po letu 2016. Nasploh je med evropskimi državami zaznati nizko stopnjo precepljenosti proti gripi med zdravstvenimi delavci. Slovenijo uvrščamo v spodnjo polovico evropske lestvice.
Diskusija in zaključek: Kljub pomanjkljivostim, kot sta potreba po vsakoletnem cepljenju in nezagotovljena stoodstotna zaščita, cepljenje še vedno ostaja najboljša možnost za zaščito pred boleznijo, ki predstavlja nevarnost predvsem za ogrožene skupine.
Keywords: virus influenca, zdravstveni delavci, analiza precepljenosti
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1875; Downloads: 246
Full text (1,45 MB) |
64. Vodenje evidenc izvajalcev v medicinskih laboratorijih področja medicinske biokemijeSanja Veindorfer, 2020, master's thesis Abstract: Povzetek
Izhodišče: V laboratoriju so zaposleni laboratorijski delavci z različno stopnjo izobrazbe in različnih poklicev. Za zaposlene na področju laboratorijske medicine se vodita dva registra, to sta Register izvajalcev laboratorijske medicine pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije (ZLMS), za katerega ima ZLMS javna pooblastila in Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Namen: Namen raziskave je bil pridobiti čim bolj realne podatke o osebju v medicinskih laboratorijih, ki so bili pregledani in imajo izdana dovoljenja za delo Ministrstva za zdravje na področju medicinske biokemije.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena s pomočjo programa Survey Monkey in Microsoft Office Excell.
Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da po številu največ medicinskih laboratorijev deluje v osrednjeslovenski statistični regiji na primarnem nivoju zdravstva. Največ laboratorijskih delavcev ima srednješolsko izobrazbo in prav tako opravlja največ laboratorijskih delavcev poklic laboratorijski tehnik. Med empiričnimi vrednostmi in vrednostmi pridobljenih iz Statistične pisarne NIJZ obstaja linearna povezanost, vendar pa obstaja velika razlika v številu zaposlenih glede na poklic.
Diskusija in zaključek: V Sloveniji imamo relativno veliko medicinskih laboratorijev, v katerih so zaposleni laboratorijski delavci različnih stopenj izobrazbe in različnih poklicev, vendar večina laboratorijev ni zadovoljno s številom zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo. Potrebne so spremembe v sistematizaciji delovnih mest v laboratoriju. Prav tako ne obstaja nobena baza podatkov, s katero bi lahko pridobili podatke in vodili število in strukturo vseh laboratorijskih delavcev. Potrebno je urediti ustrezen šifrant in vpisovanje vseh laboratorijskih delavcev.
Keywords: medicinski laboratorij, medicinska biokemija, laboratorijski delavci, delovna mesta v medicinskem laboratoriju, registri izvajalcev laboratorijske medicine
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1039; Downloads: 94
Full text (1,05 MB) |
65. Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na HrvaškemTjaša Breg, Heda Mislović, 2020, master's thesis Abstract: Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Keywords: Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Published in DKUM: 11.03.2020; Views: 1626; Downloads: 247
Full text (1,31 MB) |
66. Izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju v SlovenijiNina Jug, 2019, master's thesis Abstract: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem.
Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja.
V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja.
Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj.
Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Keywords: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 1199; Downloads: 270
Full text (1,69 MB) |
67. Davčni, pravni in socialni vidiki napotenih delavcev na delo v tujino - na primeru NemčijeAdrijana Horvat, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu z naslovom Davčni, pravni in socialni vidik napotenih delavcev na delo v tujino – na primeru Nemčije želimo predstaviti obveznosti delodajalca pred napotitvijo delavca na delo v tujino, tako s pravnega, socialnega kot tudi z davčnega vidika. Delodajalec mora zelo dobro poznati razlikovanje med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujino, saj je od tega odvisna pravilna vključitev delavca v socialna zavarovanja, pravilna izpeljava delovnopravnih postopkov in nenazadnje pravilna davčna obravnava izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja. Pri napotitvi delavcev na delo v tujino je delodajalec dolžan poznati obveznosti in pravice, ki jih je prinesel Zakon o čezmejnem izvajanju storitev s 1. 1. 2018. Prav tako pa je treba vedeti, kakšna je davčna obravnava povračil stroškov napotenim delavcem na delo v tujino, ki je dobila posebno določbo v Zakonu o dohodnini in se uporablja za vsa izplačila od 1. 1. 2018 dalje. V praktičnem delu diplomskega projekta želimo na konkretnem primeru izbranega Podjetja X predstaviti primerjalno analizo obračuna plače napotenega delavca v Nemčijo, izplačano v letu 2017 in v letu 2018 ter predstaviti ugotovljene razlike s stroškovnega vidika delodajalca in dohodninskega vidika napotenega delavca.
Keywords: napoteni delavci, čezmejno izvajanje storitev, vir dohodka, povračilo stroškov
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1557; Downloads: 166
Full text (2,46 MB) |
68. Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgojeAnja Horvat, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope.
V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike.
V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe).
V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Keywords: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1227; Downloads: 92
Full text (1,18 MB) |
69. Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov za boljšo kulturo varnosti pacientovHelena Rojko, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišče in namen: Medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe pacientov, zadovoljstvo pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen je bil raziskati medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki ter kulturo varnosti v ambulantah na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo. Za zbiranje podatkov smo uporabili validirana anketna vprašalnika, ki sta bila oblikovana s pomočjo spletnega orodja in posredovana preko elektronske pošte 57 zdravstvenim domovom v Sloveniji. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi deskriptivne statistike, Spearmanovega koeficienta korelacije in Kruskal-Wallisovega testa.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupno 210 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaznavanje medpoklicnega sodelovanja v ambulantah na primarni ravni pozitivno povezano z zaznavanjem kulture varnosti (rs = 0,440, p < 0,001). Najstarejše medicinske sestre (50 let in več) so kulturo varnosti in medpoklicno sodelovanje pozitivneje ocenile (p < 0,05) kot mlajše medicinske sestre. Prav tako so medicinske sestre z manj delovne dobe (6 do 10 let) kulturo varnosti ocenile z nižjimi povprečnimi vrednostmi (p < 0,05). Pokazala se je tudi pomembnost komunikacije in aktivnega vključevanja pri odločanju o oskrbi za paciente.
Diskusija in zaključek: Pozornost je potrebno nameniti mlajšim in manj izkušenim medicinskim sestram, ki sodelujejo z zdravnikom, in se osredotočiti na pomembne dejavnike, kot so komunikacija, prevzemanje odgovornosti in vključevanje k odločanju o zdravstveni oskrbi pacientov, s čimer vplivamo na varnost pacientov.
Keywords: osnovno zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci, timsko delo, komunikacija, varnost.
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 2287; Downloads: 458
Full text (614,22 KB) |
70. Motivacija na delovnem mestu pri mladih osebah od 15 do 30 let starostiLara Diminić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Obravnavamo motivacijo na delovnem mestu pri mladih osebah, starih od 15 do 30 let. Motivacija je pojem, s katerim smo vsi seznanjeni in ga tudi veliko uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ima velik pomen na delovnem mestu in je eden od glavnih dejavnikov, pomembnih za uspešno delovanje v organizaciji. V teoretičnem delu smo opredelili motivacijo in motivacijske teorije. Seznanili smo se s tem, kateri motivacijski dejavniki obstajajo na delovnem mestu in kateri motivacijski dejavniki so pomembni mladim delavcem.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kateri motivacijski dejavnik najbolj vpliva na motivacijo na delovnem mestu pri mladih osebah, ali nedenarne nagrade pozitivno vplivajo na motivacijo in kako bi fleksibilen delovnik vplival na motivacijo na delovnem mestu. Raziskovali smo, ali so mladi delavci lojalni organizaciji, v kateri so zaposleni, in kako povratna informacija nadrejenega vpliva na njihovo motivacijo.
V diskusiji smo na podlagi empiričnega dela odgovorili na raziskovalna vprašanja ter oblikovali primerna priporočila, kako spodbujati motivacijo na delovnem mestu in kako ukrepati, da ostanejo mladi delavci motivirani in srečni v organizaciji, v kateri delajo.
Z raziskavo smo ugotovili, da denar kot motivacijski dejavnik mladim delavcem ni preveč pomemben. Na njihovo motivacijo bolj vplivajo dejavniki, kot so dobri odnosi s sodelavci, fleksibilen delovnik, možnost napredovanja, nedenarne nagrade in podobno. Poleg tega smo ugotovili, da jim je pomembna povratna informacija od nadrejenega. Ne nazadnje še spoznanje, da mladi delavci niso najbolj lojalni svojim organizacijam.
Menimo, da bi podjetja lahko pogosteje organizirala team buildinge in različne delavnice za svoje delavce, tako bi izboljšali komunikacijo med zaposlenimi, delavci pa bi imeli večji občutek pripadnosti podjetju. Poleg tega bi bilo dobro, da podjetja svoje delavce motivirajo z nedenarnimi nagradami, kot so pohvale in priznanja, lahko bi tudi poskusili uvesti fleksibilen delovnik in delo od doma.
Organizacije morajo svojim delavcem pogosteje podajati povratne informacije za delo, ki ga opravljajo. Poleg tega morajo tudi izboljšati komunikacijo s svojimi delavci, ker bi na ta način najlažje ugotovili, kako posameznika motivirati in zadržati v svojem podjetju.
Keywords: motivacija, motivacija na delovnem mestu, mladi delavci od 15 do 30 let starosti, motivacijski dejavniki
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 1177; Downloads: 304
Full text (640,62 KB) |
