Search the digital library catalog

Abstract: V kriznih situacijah je potrebno k vodenju organizacije, podjetja ali celo države pristopiti drugače, kar se je pokazalo leta 2020, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVIDA-19. Vodje so se v novo nastali situaciji soočale z vzpostavitvijo varnega delovnega okolja in ustreznih pogojev dela za svoje zaposlene. Na drugi strani pa so bile primorane poskrbeti za kreativno iskanje učinkovitih rešitev za doseganje čim bolj optimalnega delovanje zdravstva v času epidemije. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost uspešnega procesa vodenja za organizacijo glede na zadovoljstvo zaposlenih. S pomočjo raziskovalnega dela smo teorijo povezali s prakso in ugotovili zadovoljstvo zaposlenih s preoblikovanjem procesov dela, vezanega na spremembe v stilu vodenja in spremenjenih pogojev dela v času epidemije. Empirična raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstvu (n = 104), je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je potekala od 3. julija 2021 do 13. avgusta 2021 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Uporabili smo opisno statistiko, t-test za samostojne vzorce, Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test normalnosti ter Mann-Whitneyev U test in neparametrični Shapiro-Wilkov test normalnosti za neodvisne vzorce. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,005 in manj. Potrdili smo, da je eden ključnih izzivov vsake vodje ohraniti zadovoljstvo zaposlenih in povečati njihovo motivacijo, kar pa zaradi nenehno spreminjajočega se zdravstvenega sistema in zunanjih dejavnikov ni enostavno. Zadovoljstvo zaposlenih predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za obstanek kadra, njihovo motivacijo in v končni fazi tudi uspešnost zdravstvene organizacije, ki je hkrati odraz dobrega vodenja.
Keywords: vodenje, epidemija, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 886; Downloads: 173
Full text (1,59 MB)

Abstract: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Keywords: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Published in DKUM: 25.10.2021; Views: 1314; Downloads: 229
Full text (1,14 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava neločljivost notranjega trga, ki je kot temeljni cilj in ključni element EU vzpostavljen na podlagi dolgoletnih prizadevanj po povezovanju nacionalnih trgov. Gre tako za ekonomski projekt s ciljem učinkovitega razvoja in rasti gospodarstva v želji doseči stanje blaginje, kot tudi za politični projekt za doseganje čim večje stopnje povezanosti držav članic v skupno entiteto z enotnim trgom. V tega inkorporirane štiri svoboščine so povezane v nerazdružljivo celoto, kar je možno prepoznati iz dveh vidikov. Najprej je potrebno zavedanje dejanske integracije štirih svoboščin, ki lahko samo skupaj zagotavljajo popolno učinkovitost notranjega trga, drug vidik neločljivosti pa predstavlja politika čim bolj enotnega pristopa k notranjemu trgu in zavračanje selektivnosti z namenom ohranitve celovitosti. Magistrska naloga izpostavlja, da je celovitost notranjega trga in (ne)ločljivost štirih svoboščin bila in je še pereča aktualna tematika. O oblikovanju in varovanju neločljivosti štirih svoboščin kot načelu prava EU se je začelo govoriti predvsem ob Brexitu. Uvrstiti bi ga bilo mogoče med sistemska načela, ki predstavljajo temelj ustavne strukture pravnega reda EU in opredeljujejo njegovo zgradbo, saj načelo neločljivosti štirih svoboščin predstavlja temelj učinkovitosti notranjega trga in posledično razvoja EU nasploh. Zgolj delna udeležba na notranjem trgu, kjer bi država članica selektivno izbirala med svoboščinami in imela možnosti ovirati prost pretok, ne sme biti dopustna, saj predstavlja grožnjo za celovitost in pravilno delovanje EU nasploh. Kljub temu pa se posamezne države članice na trgu poslužujejo prav takšnega, selektivno naravnanega pristopa, kar je v današnjem času moč opaziti predvsem v povezavi z napotenimi delavci, kjer se ti soočajo z diskriminatornimi nacionalnimi ureditvami, ki ovirajo prost pretok na notranjem trgu. Še večji problem v zvezi z neločljivostjo štirih svoboščin pa se kaže v obliki ''brain drain'' migracij, s katerimi se srečujejo nekatere države članice EU. Čeprav do tujih kadrov selektivno pristopajo predvsem načeloma gospodarsko boljše razvite države članice priselitve, ta pojav v resnici predstavlja največji problem za države članice, iz katerih izobražena delovna sila odhaja. Takšne in podobne težave bodo v bližnji prihodnosti preizkušale trdnost EU, ki mora ostati neodvisna sui generis tvorba z lastnimi cilji in načrti za nadaljnji razvoj. V magistrski nalogi zaključujem, da je neločljivosti štirih svoboščin potrebno pripisati velik pomen, saj je od tega odvisen tako nadaljnji razvoj notranjega trga kot tudi nasploh politična smer, ki jo bo v prihodnje ubirala EU. Ta se mora zavzemati za ohranitev celovitosti notranjega trga, kakor tudi za vedno bolj povezane države članice, ki naj medsebojno sodelujejo brez neupravičenih ovir in omejitev za prost pretok. V duhu tega pa je vsakršna selektivno vodena politika neprimerna ter lahko zraven kršitve pravnega reda EU predstavlja resno grožnjo za nadaljnje povezovanje evropskih narodov.
Keywords: pravo EU, svoboščine notranjega trga, neločljivost, načelo prava EU, politični selektivni pristop držav, Brexit, delavci, diskriminacija, beg možganov
Published in DKUM: 26.07.2021; Views: 1384; Downloads: 351
Full text (694,00 KB)

Abstract: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Keywords: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Published in DKUM: 01.04.2021; Views: 1012; Downloads: 0

Abstract: Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja v predšolskem obdobju zajema več področij. Strokovni delavci v vrtcu se z zakonodajo na tem področju dnevno srečujejo. Vsak profil zaposlenega strokovnega delavca, se srečuje z določeno zakonodajo. Zaključno delo predstavlja analizo zakonov, aktov, pravilnikov in priporočil stroke. Zavedamo se, da strokovni delavci v vrtcu niso podkovani z znanjem iz prava, zato je to zaključno delo pregled in analiza zakonodaje, s katero se vede ali nevede srečujemo pri delu v vrtcu. Zakon o vrtcih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sta krovna zakona, na podlagi katerih se določa delo v vrtcu. Poleg teh dveh zakonov pa je potrebno poznavanje Konvencije o otrokovih pravicah, saj so otroci in njihova dobrobit naše glavno poslanstvo. Konvencijo o otrokovih pravicah je sprejela Organizacija združenih narodov in jo je ratificirala tudi Slovenija. Če želi občina ustanoviti vrtec, mora poleg Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja upoštevati še ostalo zakonodajo. To so Zakon o zavodih, Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Vrtec nato potrebuje zaposlene in pri tem je treba upoštevati Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o varstvu pred diskriminacijo in prej našteta pravilnika in zakone. Ko ima vrtec zaposlene, morajo strokovni delavci upoštevati poleg že naštete zakonodaje še: Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje, Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, Družinski zakonik, Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, razne akte ter pravila in dogovore, ki jih sprejme posamezni vrtec.
Keywords: Vrtec, otrokove pravice, strokovni delavci v vrtcu.
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1128; Downloads: 172
Full text (986,60 KB)