41. Psihične obremenitve zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnostiJaka Jelen, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Psihične obremenitve so neizogiben del zdravstvenega dela. Prizadenejo lahko vsakega zaposlenega v zdravstveni dejavnosti. Med bolj izpostavljenimi so zdravstveni delavci v urgentni dejavnosti, saj delo na tem področju uvrščamo med bolj stresno. Ob prepoznem prepoznavanju negativnih učinkov psihičnih obremenitev se lahko hitro pojavijo posledice, ki zahtevajo za odpravo več časa. Metode: Sistematično je bila pregledana znanstvena literatura in narejena analiza pridobljenih virov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna ali opisna metoda dela. Vključeni so bili članki, ki so se nanašali na obravnavano temo in populacijo, ter študije, ki temeljijo na presečnih in kvalitativnih oz. kvantitativnih študijah. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Web of Science, SAGE journals, Scopus in ScienceDirect. Rezultati: Analizirali smo 13 raziskav, iz katerih je razvidno, da se zdravstveni delavci, natančneje medicinske sestre, v urgentni dejavnosti najpogosteje soočajo z depresijo, anksioznostjo, motnjami spanja in izgorelostjo. Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda člankov lahko trdimo, da se zaposleni v urgentni dejavnosti spopadajo s precej podobnimi posledicami psihičnih obremenitev. Te lahko blažijo s pomočjo različnih učinkovitih tehnik, vendar bi bilo potrebno ozavestiti, da bi bilo najprej potrebno odpraviti vzrok za pojav psihičnih motenj.
Keywords: psihične obremenitve, posledice, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 853; Downloads: 134
 Full text (690,93 KB) |
42. Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbiHana Cifer, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja.
Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti.
Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Keywords: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 705; Downloads: 175
Full text (1,10 MB) |
43. Selekcijski postopek v podjetju solinair d.o.o.Niko Vrhunec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Selekcija delavcev je postala ena od ključnih dejavnosti vsakega podjetja, saj je posameznik v podjetju v zadnjem stoletju pridobil močno vlogo. Človekove pravice so danes bistveno drugačne, kot so bile včasih, kar je pripeljalo do tega, da vodstva današnjih organizacij bistveno več delajo na tem, da so njihovi zaposleni zadovoljni, ugotavljajo, kako med seboj sodelujejo, kaj jim ustreza in kaj ne, kako jih motivirati, kakšno vlogo jim dodeliti in podobno. Zato je pomembno, da že pri izbiri kandidata poskušamo najti čim primernejšo osebo za določeno delovno okolje.
Diplomsko delo poleg splošnih informacij glede selekcijskega postopka in izbire delavca obravnava tudi zahtevnost procesa selekcioniranja v podjetjih, ki nosijo veliko odgovornost pri svoji storitvi. Poleg tega je v delu predstavljeno, zakaj je v podjetju, ki se ukvarja z vzdrževanjem letal, tako pomemben izbor ljudi za uspešno opravljanje storitve.
Keywords: Selekcija, kader, organizacija, delavci, kandidati
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 558; Downloads: 36
Full text (580,06 KB) |
44. Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloManca Šribar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev sega že v leta 1950, kjer je veljal predvsem strogi avtoritarni odnos. Pravosodni policisti so se takrat imenovali miličniki, kasneje pazniki, danes pa jih imenujemo pravosodni policisti. V 70. letih so ustanovili prvo penološko šolo, ki je skrbela za izobrazbo in primerno usposobljenost takratnih paznikov. Izvajali so usposabljanja s področji, s katerimi se srečujemo še danes, vendar so jih nadgradili.
Današnji načini izobraževanja in usposabljanja se dotikajo veliko različnih področji, saj se pravosodnih policisti oz. vsi zaporski delavci vsakodnevno srečujejo z različnimi obsojenci in različnimi dogodki, za katere je potrebno, da so primerno izobraženi in usposobljeni. Smernice, ki so pomembne za izobraževanje in usposabljanje ter cilje določa tudi Svet Evrope, katerih se morajo države tudi držati.
Poleg izobraževanja in usposabljanja pravosodnih policistov, pa se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja tudi usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev, saj so tudi oni veliko v stiku z obsojenci in je potrebno tudi njih še dodatno pripraviti za delo, da bodo lahko z obsojenci vzpostavili pozitiven odnos in jih uspešno pripravili za življenje po zaporu.
V diplomskem delu poskušamo z obstoječo literaturo, ki se dotika področja izobraževanja in usposabljanja zaporskih delavcev, predstaviti način in metode usposabljanja nekoč ter usposabljanja pravosodnih policistov in zaporskih delavcev danes. Predstavili bomo njihove odnose, pristope in oblike dela z obsojenci ter tudi potek nadaljevalnega usposabljanja pravosodnih policistov.
Keywords: penologija, pravosodni polisti, zaporski delavci, obsojenci, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.10.2022; Views: 576; Downloads: 74
Full text (1,06 MB) |
45. Pojav samomorilnih misli v času pandemije covid-19 pri zdravstvenih delavcih : Diplomsko deloČliresa Saramati, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Koronavirusna bolezen je kužna bolezen, ki je od prvega pojava leta 2019 prinesla številne zdravstvene, socialne in gospodarske spremembe po vsem svetu. Velik vpliv je imela na duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije. Zdravstveni delavci so izpostavljeni velikemu tveganju za razvoj samomorilnih misli, zaradi neposrednega vključevanja v oskrbo bolnikov s covidom-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematični pregled, kritično in tematsko analizo ter sintezo strokovne literature na temo pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in CINAHL&Medline.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je pandemija covida-19 pustila veliko posledic na duševnem zdravju zdravstvenih delavcev. Poročali so o pojavu samomorilnih misli, samomorilnega vedenja, depresiji, motnjah spanja, izgorelosti in stresu na delovnem mestu med pandemijo.
Razprava in zaključek: V času pandemije covida-19 je bil zaznan povišan pojav samomorilnih misli med zdravstvenimi delavci. Pojav samomorilnih misli lahko preprečimo, če v krizni situaciji poskrbimo za ustrezno vzdrževanje zdravstvenega kadra, predvsem na duševnem zdravju.
Keywords: samomorilne misli, zdravstveni delavci, covid-19
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 1082; Downloads: 257
Full text (609,17 KB) |
46. Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko deloSinja Kovač Šarčevič, 2022, master's thesis Abstract: Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Keywords: šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Published in DKUM: 21.04.2022; Views: 1098; Downloads: 129
Full text (1,53 MB) |
47. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi : magistrsko deloKaltrina Shaqiri, 2022, master's thesis Abstract: Na podlagi predhodnih raziskav o nasilju na delovnih mestih je bilo ugotovljeno, da so poklici v zdravstvu najbolj izpostavljeni nasilju na delovnem mestu. Nasilno vedenje se lahko pojavi med zaposlenimi ali med pacientom in zaposlenim, zato je tema zanimiva za raziskovanje. Nasilno vedenje predstavlja negativno obliko vedenja, ki krši pravila varnega skupnega bivanja, človekove pravice in zlorablja moč posameznika nad drugim človekom. Cilj naloge je bil proučiti doživljanje nasilja med zaposlenimi v zdravstveni negi in s pregledom literature prikazati posledice tega nasilja. Rezultati ankete, ki je bila opravljena v letu 2019, kažejo, da se anketiranci, ki so zaposleni v vseh zdravstvenih ustanovah (primarno, sekundarno, terciarno) med seboj v povprečju statistično značilno ne razlikujejo v stopnji nasilnega vedenja. Najpogostejša so nerealna pričakovanja strank, najmanj pogosto pa verbalno nasilje. Nižje izobraženi zaposleni v zdravstveni negi zaznavajo večjo stopnjo nasilja kot višje izobraženi. Ugotavljamo, da je treba zdravstvene delavce zaščititi pred nasiljem, treba jim je omogočiti varnost in jih spodbujati k prijavljanju vsakega nasilja, ne samo fizičnega, ampak tudi psihičnega, ki zna biti včasih še bolj boleče kot fizično. Predlagamo, da se izvedejo podrobne raziskave prijavljanja nasilja zaposlenih tako v primarnih kot tudi sekundarnih in terciarnih zdravstvenih ustanovah, da se bo problematika ustrezno naslovila in zdravstvenim delavcem omogočila nemoteno opravljanje dela.
Keywords: nasilje, nasilje na delovnem mestu, zdravstvo, zdravstveni delavci, magistrska dela
Published in DKUM: 16.02.2022; Views: 1553; Downloads: 319
Full text (992,73 KB) |
48. Izgorelost zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu med epidemijo covid-19Aleksandra Gjura, 2021, master's thesis Abstract: Zdravstveni delavci spadajo v skupino z največjim tveganjem za razvoj sindroma izgorelosti. Namen študije je bil ugotoviti, ali je stopnja izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu med epidemijo COVID-19 visoka. Študija, izvedena v letu 2021, je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik Copenhagen Burnout Inventory (CBI) za merjenje izgorelosti na ravni izčrpanosti. V raziskavi je sodelovalo 178 zdravstvenih delavcev socialno varstvnega zavoda. Naše ugotovitve kažejo, da osebno doživljanje, delovne obremenitve in delo z uporabniki povečujejo tveganje za pojav izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu še zlasti v razmerah, kadar je obremenjenost zdravstvenih delavcev izrazito visoka.
Keywords: izgorelost, izčrpanost, zdravstveni delavci, socialno varstveni zavod, vprašalnik za merjenje izgorelosti
Published in DKUM: 24.12.2021; Views: 1614; Downloads: 350
Full text (1,94 MB) |
49. Vpliv epidemije covida-19 na delo šolske svetovalne službe : magistrsko deloMarina Kaučič, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu nas zanima, kako je epidemija covida-19 vplivala na delo šolske svetovalne službe, kakšne so bile prilagoditve šolske svetovalne službe pri delu na daljavo in kako je delo na daljavo vplivalo na kakovost dela. V teoretičnem delu opišemo šolsko svetovalno službo, izobraževanje na daljavo in epidemijo covida-19 ter njen vpliv na izobraževanje v Sloveniji, na koncu pa se osredotočimo na delovanje šolske svetovalne službe med epidemijo. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo osem osnovnošolskih svetovalnih delavk iz podravske regije. Rezultati so pokazali, da so bile svetovalne delavke med delom na daljavo časovno veliko bolj zasedene, saj se jim je delovni čas razširil čez cel dan, prav tako so delo ocenile kot težje. Delo šolske svetovalne službe se je precej spremenilo, saj so bile nekatere naloge v ozadju ali pa so odpadle. Glavna naloga šolske svetovalne službe v tem obdobju je bila individualno delo z učenci, pri čemer je bilo pomanjkanje osebnega stika največja težava. Ugotovili smo, da so učenci potrebovali več pomoči, saj so svetovalne delavke z njimi opravile več ur, pogosto pa so ure tudi podaljšale. Učenci so najbolj potrebovali učno pomoč in pomoč pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kakovost dela šolske svetovalne službe med delom na daljavo je bila slabša, vendar se je zaradi ogromno vloženega truda in žrtvovanja prostega časa svetovalnih delavk vseeno ohranila na zadovoljivi ravni. Sodelovanje je bilo dobro, največji padec kakovosti pa smo zaznali na področju svetovalnega dela z učenci. Posledice dolgotrajnega zaprtja šol se že kažejo, saj se je potreba po svetovanjih in učni pomoči še povečala.
Keywords: šolska svetovalna služba, svetovalni delavci, covid-19, delo na daljavo, izobraževanje na daljavo
Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 1287; Downloads: 273
Full text (1,99 MB) |
50. Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v slovenijiJure Matis, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics.
Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija.
Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Keywords: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 1155; Downloads: 167
Full text (1,18 MB) |
