31. Čustvena podpora, ki jo svetovalni delavci nudijo učiteljem : magistrsko deloŽana Grahovar, 2023, master's thesis Abstract: Čustvena podpora omogoča socialno in čustveno krepitev pedagoških delavcev pri soočanju s stresom v delovnem okolju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področja in pogostost sodelovanja svetovalnih delavcev in učiteljev pri pedagoškem delu. Prav tako je bil namen ugotoviti, v katerih situacijah učitelji iščejo čustveno podporo pri svetovalnih delavcih in v katerih situacijah to pomoč še posebej potrebujejo. V teoretičnem delu smo se posvetili razumevanju socialne in čustvene podpore. Najprej smo s pomočjo različnih avtorjev podrobneje opredelili čustva. Nato smo se v povezavi s tem posvetili čustveni inteligentnosti, ki je vse bolj prisotna in pomembnejša na delovnem mestu in izpostavili zakaj je sam njen razvoj pri posameznikih pomemben. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, na vzorcu 204 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev Podravske statistične regije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da učitelji s svetovalnimi delavci najbolj sodelujejo glede učencev s posebnimi potrebami in učnimi težavami, vzgojnih smernic za določene učence, doseganja pozitivne klime in kulture v razredu ter glede pomoči pri sodelovanju s starši. Redko pa sodelujejo (61,8 %) glede čustvene podpore v stresnih situacijah. V primerjavi s posameznimi kategorijami pogostosti sodelovanja pri čustveni podpori glede na spol smo ugotovili, da pomoč pri svetovalnih delavcih pogosteje poiščejo učiteljice kot učitelji (x2 = 6,878, p = 0,032). Nato smo v raziskavi ugotavljali, v katerih situacijah in okoliščinah so čustveno podporo pri svetovalnih delavcih iskali učitelji. Učitelji so izjavili, da bi potrebovali več pomoči svetovalnih delavcev pri delu z učenci na področju vzgojne problematike, pri učencih s posebnimi potrebami in pri izvajanju razrednih ur. Poudarili so tudi, da potrebujejo več čustvene podpore v obliki pogovorov, nasvetov, strokovnega mnenja in razumevanja.
Keywords: čustvena podpora, učitelji, svetovalni delavci
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 498; Downloads: 115
 Full text (1,43 MB) |
32. Zadovoljstvo starejših delavcev pri delu kot dejavnik podaljšanja zaposlitve v Sloveniji in EUAleksander Aristovnik, Ksenja Jaklič, 2013, review article Abstract: Namen članka je ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo starejših delavcev pri delu v Sloveniji v primerjavi z EU, analizirati njegove posamezne dimenzije, specifike glede na starost, spol, sektor dejavnosti in vrsto poklica ter ugotoviti, kaj ga najbolj determinira.
V statistični analizi, v kateri so bili uporabljeni podatki Pete Eurofoundove
raziskave o delovnih razmerah v Evropi iz leta 2010, ugotavljamo, da se Slovenija, ki je imela leta 2011 najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših v EU, po stopnji zadovoljstva starejših delavcev pri delu med državami članicami uvršča na 15. mesto in zaostaja za povprečjem EU. Če so slovenski starejši delavci tako kot njihovi evropski kolegi najbolj zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in najmanj z možnostmi za napredovanje, pa primerjava z drugimi državami članicami pokaže, da so relativno nezadovoljni z delovnimi pogoji, plačo in ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo ter relativno zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in s sodelavci. Stopnjo zadovoljstva starejših delavcev pri delu najbolj determinira zadovoljstvo z ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo.
Keywords: starejši delavci, zadovoljstvo pri delu, stopnja zaposlenosti, delovni pogoji, Slovenija, EU
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 410; Downloads: 0 |
33. Kako težák je poklic računovodijIztok Kolar, 2012, original scientific article Abstract: V raziskavi obravnavamo značilnosti opravljanja poklica računovodje. Rezultati raziskave kažejo, da slovenski računovodje delajo v povprečju več ur na teden, kot je povprečje v Sloveniji in 27 državah EU. Preučevanja bolniške odsotnosti respondentov raziskave so pokazala, da je bolniška odsotnost računovodij v povprečju manjša kot pri drugih poklicih v Sloveniji in tudi 27 državah EU. Zbrani podatki kažejo, da poklic računovodje za moške ni bolj naporen kot za ženske. Eksplorativna faktorska analiza je razkrila vzroke za delovne napore opravljanja poklica računovodje, to so velik pritisk nadrejenih na njihovo delo, pomanjkanje avtonomije pri opravilih in pogoste spremembe delovnih nalog. Največjo težavo pri opravljanju poklica računovodje trenutno predstavljajo nenehne spremembe zakonodaje in časovni roki za dokončanje delovnih opravil.
Keywords: računovodstvo, računovodski delavci, poklici, delovni pogoji, raziskave
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 326; Downloads: 0 |
34. Odnosi med zaporskimi akterji: študija v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : magistrsko deloZala Osterc, 2023, master's thesis Abstract: Za svetovno nizko stopnjo števila zaprtih žensk gre razloge iskati v večji konformnosti žensk do kazenskopravnih norm in posledično nižjo udeležbo v deviantnih in kriminalnih dejanjih. Gre za fenomen tako formalnega kot neformalnega družbenega nadzorstva nad ženskami, sestavljenega iz številnih neformalnih pravil in pričakovanj, izhajajočih iz spolnih ideologij in struktur, ki zmanjšujejo možnosti za kršenje pravil in izvajanje kaznivih dejanj. V zaključnem delu se osredotočamo na dinamiko odnosov in zaznano stopnjo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. V študiji je bila preučena domača in tuja literatura in do sedaj opravljene študije o odnosih in legitimnosti zaporskih sistemov, poleg teoretičnega pregleda je bila opravljena tudi kvalitativna študija v edinem ženskem zaporu v Sloveniji, na Igu. S pomočjo strukturiranih intervjujev z obsojenkami so bile merjene različne spremenljivke o odnosih med zaporskimi akterji, zaznavi legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah in njihovi prilagoditvi ter zadovoljstvu z zaporskim sistemom. Ugotovitve so pokazale, da odnosi med zaporskimi akterji predstavljajo srce dobro delujoče zaporske institucije, ki temelji na spoštovanju, zakonitosti in pravičnosti. Dinamičnost in dualnost odnosov med zaporskimi delavci in obsojenkami pa hkrati predstavljata strukturni konflikt, ki ga žene neenakovreden položaj zaporskih akterjev, tj. nosilcev moči in njegovih prejemnikov. Kakovostni odnosi vodijo do razvoja zaupanja pri obsojenkah v avtoriteto zaporskih delavcev, kar predstavlja temelj legitimnega in učinkovitega zaporskega sistema. Razumevanje kompleksnosti in dinamičnosti zaporskega okolja se je izkazalo za ključno pri implementaciji dobrih praks, usmerjenih v resocializacijo obsojenk.
Keywords: zapori, obsojenke, zaporski delavci, odnosi, legitimnost, magistrska dela
Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 626; Downloads: 190
Full text (835,55 KB) |
35. Stresne obremenitve delavcev Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Nose, 2023, undergraduate thesis Abstract: Stres je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj smo vsakodnevno izpostavljeni številnim izzivom, težavam in pritiskom, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Čeprav je stres naraven odziv telesa na različne dražljaje in situacije, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v številne negativne posledice, kot so izgorelost, težave s spanjem, tesnoba, depresija, oslabljena imunost ter celo bolezni srca in ožilja. Stres ima lahko tudi resne posledice na posameznikovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Stres je prisoten pri vseh ljudeh ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Vendar pa so nekatera delovna mesta bolj stresna kot druga. Ena izmed skupin zaposlenih, ki se srečuje s stresom na delovnem mestu, so zaporski delavci. Delo v zaporu prinaša s seboj posebne izzive, kot so varnostne zahteve, 24-urno dežurstvo, nasilje, izpostavljenost boleznim, nenavadne delovne ure in omejena interakcija z zunanjim svetom. Vse to lahko vodi do fizične in psihološke obremenitve pri zaporskih delavcih, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost na delovnem mestu. Zato je pomembno, da se zavedamo vpliva stresa na naše življenje ter da se učimo učinkovitih strategij obvladovanja stresa, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj negativnih posledic stresa. Namen diplomskega dela je raziskati stresne obremenitve in njihove posledice na zaporske delavce, ki delajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V delu je opisan pojem stresa, različni dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa pri delu, ter posledice, kot so izgorelost, zmanjšana storilnost ter zdravstvene težave. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med zaporskimi delavci z namenom ugotavljanja, kateri dejavniki stresa so najbolj prisotni v njihovem delovnem okolju ter kako se ti dejavniki odražajo na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Keywords: stresne obremenitve, zaporski delavci, stres na delovnem mestu, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 603; Downloads: 104
Full text (1,98 MB) |
36. Vpliv simulacij množičnih nesreč na pripravljenost zdravstvenih delavcev nujne medicinske pomoči: pregled literatureTia Kac, 2023, undergraduate thesis Abstract: Dogodki množičnih žrtev povzročijo veliko število akutno bolnih ali poškodovanih ljudi, ki potrebujejo takojšno zdravniško ali duševno oskrbo. Pogostejši in resnejši incidenti v množičnih nesrečah so povzročili, da se zdravstveni delavci pripravijo s potrebnimi veščinami in znanjem za obvladovanje takih incidentov. Namen diplomskega dela je predstaviti različne vrste simulacij množičnih nesreč za zdravstvene delavce ter preučiti njihov vpliv na psihofizično pripravljenost le-teh na morebitno soočenje z množično nesrečo. V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku, in sicer v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Libary, Cureus in MedEdPORTAL. Članke smo omejili na izbrano temo, kateri niso starejši od 10 let, in članke, ki so objavljeni v celoti in so prosto dostopni. Pregled in izbiro člankov smo prikazali z diagramom po priporočilih PRISMA. Članke smo analizirali s pomočjo grafov in tabel. V zaključno delo smo vključili 7 člankov s skupnim vzorcem 835 zdravstvenih delavcev nujne medicinske pomoči. Ugotovili smo, da je predavanje in kasneje aktivno sodelovanje najboljša vrsta simulacije, s katero lahko pričakujemo najvišjo stopnjo pripravljenosti. Velik potencial so prikazale resne igre in navidezna resničnost. Ugotovili smo, da je pomembno kontinuirano izobraževanje zaposlenih za ohranjanje znanja in da simulacije ter izobraževanje skupaj trajno izboljšujeta natančnost triažiranja. Opozoriti je potrebno, da je v prihodnje treba zagotoviti stalno usposabljanje za pripravljenost na izredne razmere.
Keywords: zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči, simulativno okolje, množične nesreče
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 560; Downloads: 106
Full text (688,32 KB) |
37. Zadovoljstvo bolnikov s celiakijo z brezglutensko ponudbo v restavracijahKarin Furh, 2023, undergraduate thesis Abstract: Celiakija je danes pogosta beseda in tudi poznana bolezen. Od samega začetka so bolniki s celiakijo v rednem stiku z zdravstvenimi delavci, ki jih podpirajo in redno spremljajo. So pa bolniki s celiakijo prikrajšani s prehranjevanjem v restavracijah, saj so gostinski delavci premalo izobraženi in posledično gostje nezadovoljni. Simptomi, ki se pojavljajo ob dietnih prekrških, so neprijetni in jih je potrebno lajšati, zato se bolniki raje odločijo, da bodo jedli doma.
Keywords: prehrana, gluten, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 643; Downloads: 53
Full text (638,72 KB) |
38. Vloga vzgojitelja pri razvijanju socialnih odnosov med otroki v vrtcu : diplomsko deloAnamarija Poredoš, 2023, undergraduate thesis Abstract: Z vključitvijo v vrtec se otroci soočajo z novim, nepoznanim okoljem in z različnimi novimi socialnimi odnosi, ki jih razvijajo v vrtčevskem okolju.
V diplomskem delu smo se usmerili na socialne odnose med otroki in na to, kako se ti razvijajo in kakšno vlogo imajo pri razvijanju socialnih odnosov strokovni delavci v vrtcu.
V naši raziskavi je sodelovalo 100 strokovnih delavcev vrtca (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Ugotovili smo, da strokovni delavci družino, vrtec in vrstnike ocenjujejo kot zelo pomembne za otrokov socialni razvoj, da pripisujejo zelo pomembno vlogo izražanju, prepoznavanju in nadziranju lastnih čustev za socialni razvoj otroka. Prav tako smo ugotovili, da strokovni delavci prepoznavajo odnos, ki ga ima otrok s starši, kot najpomembnejšega.
Otroci imajo občasno težave s prilagajanjem v skupini in z vzpostavljanjem socialnih odnosov z drugimi otroki.
Večina strokovnih delavcev ocenjuje občutek varnosti in pogovor kot zelo pomembna načina, s katerima vplivajo na socialni razvoj otroka. Večji del strokovnih delavcev se na antisocialno vedenje otroka odzove s pogovorom, na prosocialno vedenje pa s pohvalo.
Večji del strokovnih delavcev v vrtcu pogosto izvaja dejavnosti za razvijanje socialnih spretnosti otrok.
Keywords: Socialni razvoj otroka, odnosi med otroki, strokovni delavci, vrtec.
Published in DKUM: 25.04.2023; Views: 1010; Downloads: 201
Full text (1,66 MB) |
39. Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijoMatic Levinger, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Keywords: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 545; Downloads: 68
Full text (1,42 MB) |
40. Izdelava in vpeljava orodja za preverjanje kulture varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju : magistrsko deloVanja Mlinarič, 2022, master's thesis Abstract: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane.
Keywords: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 1002; Downloads: 0
Full text (2,27 MB) |
