Search the digital library catalog

Abstract: Vojna v Ukrajini je povzročila preseljevanje ukrajinskega prebivalstva iz države. Šole po Evropi, pa tudi drugod po svetu so se začele pripravljati na sprejem ukrajinskih beguncev. Vojni begunci so še posebej ranljiva populacija, zato potrebujejo še več podpore in občutka varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako je potekalo vključevanje ukrajinskih begunskih učencev v slovenske osnovne šole. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev temeljnih pojmov, kot so begunci, priseljenci, migranti, multikulturalizem in interkulturalizem. Predstavili smo dostopne podatke o ukrajinskih učencih v Evropi. Opisali smo integracijo in inkluzijo ter primerjali slovenski in ukrajinski osnovnošolski sistem. Osredotočili smo se tudi na vključevanje in izobraževanje učencev priseljencev v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave. Podatke smo zbirali s pomočjo intervjujev, v katerih je sodelovalo devet učiteljic in enajst svetovalnih delavk iz osnovnih šol v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je potekala priprava na vključevanje in kakšna je bila pri tem vloga šole kot celote, učiteljic in svetovalnih delavk. Rezultati raziskave so pokazali, da je vključevanje ukrajinskih učencev v večini primerov potekalo brez večjih težav. Pomembno se nam zdi izpostaviti, da šole večinoma niso imele posebnih priprav na vključitev. Strokovne delavke se zavedajo pomena zagotavljanja inkluzivnega in spodbudnega okolja ter svoje vloge pri nudenju podpore ukrajinskim učencem.
Keywords: vključevanje, ukrajinski učenci, učitelji, svetovalni delavci, spodbudno okolje
Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 324; Downloads: 51
Full text (1,75 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali stopnjo stresa in zadovoljstva na delovnem mestu v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Osredotočili smo se tudi na opis kaj je stres, tehnike kako se soočiti s stresom, kakšno je zadovoljstvo z delom in opisali dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in opisali Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Rezultati raziskave kažejo, da je glavni razlog za nezadovoljstvo med zaposlenimi preobremenitev. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, ter menijo, da stres na delovnem mestu vpliva na medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da se zaposleni soočajo s stresom tako, da se pogovorijo z družino, prijatelji, sodelavci. Največ pa jih za soočanje s stresom izvaja športne dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da se 23 anketirancev od 50 ne strinja, da so za opravljeno delo primerno nagrajeni. Ugotovili smo tudi, da 17 anketirancev od 50 radi prihajajo na delovno mesto in da se ne strinjajo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja.
Keywords: zadovoljstvo na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, zaporski delavci, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.01.2024; Views: 417; Downloads: 47
Full text (848,40 KB)

Abstract: Da bi se izognili socialnemu dampingu in predvsem, da bi zagotovili, da so pravice in delovni pogoji napotenega delavca zaščiteni, je pravo Evropske skupnosti vzpostavilo obvezna pravila glede pogojev zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, napotene v tujo državo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU zagotavljata napotenim delavcem minimalne pravice s področja napotitve. Delavcem je treba zagotoviti delovne razmere, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. V magistrskem delu, z naslovom Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino − primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo, želimo predstaviti, kakšna zakonodaja velja v kateri izmed držav. Predstavljena je tudi vsebina zakona, ki določa, kateri so postopki in pogoji napotenih delavcev. Delodajalci so obvezani, da upoštevajo različne zakonske zahteve. Organizacije in vladni organi vedno bolj povečujejo naložbe v digitalizacijo, kar pomeni, da je neskladnosti z davki mogoče izslediti zelo hitro. Skupni evropski trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, je rezultat mobilnosti in napotitve delavcev. Napotitve delavcev se iz leta v leto povečujejo, ampak ob tem dejstvu je treba izpostaviti, da se povečuje tudi število zlorab in kršitev. Vsaka država želi na najboljši način preprečiti različne zlorabe, zato le te uporabljajo različna administrativna orodja, ki pomagajo pri boljšem nadzoru na lastnem trgu. Predstavljena je tudi davčna obravnava napotenih delavcev. Med delodajalcem, ki napotuje v tujino in delavcem mora vladati neposreden odnos, kar pomeni, da delavec mora ostati pri njem v delovnem razmerju. Delodajalci se prav tako velikokrat srečujejo z vprašanjem glede dvojnega obdavčevanja in kako upoštevati davek, ki je plačan v tujini.
Keywords: Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU, napoteni delavci, dnevnica, Švica, Avstrija, Francija, lex loci laboris.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 301; Downloads: 50
Full text (2,18 MB)

Abstract: V preteklosti je tradicionalna delitev vlog očeta in matere pomenila, da so se za uveljavljanje starševskega dopusta in pravic do prožnih oblik dela največkrat odločale matere otrok, v zadnjem času pa se spodbujata tudi aktivno sodelovanje obeh staršev pri vzgoji in predvsem »aktivno« očetovstvo. Največje ovire za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih staršev so nedvomno neugodni in nepredvidljivi delavniki, saj morajo pretežni del dneva starši preživeti v službi, posledično toliko manj časa preživijo z družino. Vedno hitrejši tempo življenja pa od staršev pogosto terja še večjo pripadnost službi, kot kdaj koli prej. Varstvo pravic zaposlenih staršev že dolgo ne predstavlja zgolj varstva pred odpovedjo in pravic do starševskega dopusta ter nadomestila, vedno bolj pomembne postajajo prožne oblike dela, ki za starše predstavljajo dobro alternativo pri usklajevanju poklicne poti ter družinskega življenja. Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU na pravni parket Evropske unije prinaša dobro smerno izhodišče za oblikovanje osnovnih pravic zaposlenih staršev, hkrati pa je do posameznih vprašanj novodobne družbe in s tem povezanih vedno novih oblik družin, še vedno precej zadržana, posledično je končni uspeh direktive tako še vedno odvisen tudi od tega, kako posamezna pravna vprašanja ureja notranji pravni red države članice. Sam nabor pravic in ugodnosti za zaposlene starše, ki jih je direktiva 2019/1158 prinesla, pa v slovenski pravni red ne vnaša bistvenih nadgradenj, saj je bil standard urejanja pravic zaposlenih staršev že do sedaj na zelo visokem nivoju, prav tako pa je bogata tudi slovenska sodna praksa.
Keywords: pravo EU, delovno pravo, socialna varnost, delavci, Direktiva EU 2019/1158, starševstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prožna ureditev dela
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 629; Downloads: 80
Full text (1,01 MB)

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo odnose med zaposlenimi v slovenskih zaporih. V uvodnem delu magistrske naloge smo opravili pregled literature in postavili raziskovalna vprašanja o tem, kako zaporski delavci ocenjujejo odnose med zaposlenimi v zavodih za prestajanje kazni zapora in o ocenjevanju lastne usposobljenosti za delo ter potrebah po dodatnem izpopolnjevanju. V raziskovalnem delu, ki je temeljil na sekundarni analizi podatkov iz študije, (Hacin idr., 2022) smo uporabili faktorsko analizo, diskriminantno analizo in t-test za neodvisne vzorce. Ugotovitve kažejo, da se statistično pomembne razlike med pravosodnimi policisti in strokovnimi delavci kažejo samo na enajstih od oseminštiridesetih analiziranih trditev. Pri pravosodnih policistih so vrednosti višje pri naslednjih trditvah 1) Večina obsojencev, s katerimi imam opravka, meni, da jih zaposleni v zavodu obravnavajo pravično. 2) Večina obsojencev, s katerimi imam opravka, meni, da zaposleni v zavodu vedno upoštevajo zakone. 3) Vedno podprem sodelavca, ko je ta v sporu z obsojencem. 4) Pred obsojenci vedno podprem sodelavce. 5) Vedno podprem sodelavca, ko ta izreče sankcijo obsojencu (četudi se s sankcijo ne strinjam). 6) Mislim, da pravosodni policisti hitro priskočijo na pomoč sodelavcu, če jo ta potrebuje. Glede potreb po usposabljanju za boljše opravljanje dela ugotavljamo, da so ocene lastne kompetentnosti visoke. Kljub temu pa zaporski delavci želijo več usposabljanj za izboljšanje komunikacijskih veščin, telesno pripravljenost za opravljanje dela, psihologijo, tuje jezike in številne druge veščine. V zaključnem delu magistrske naloge razpravljamo o pomenu rezultatov v primerjavi z drugimi študijami in pomenu raziskave za prakso.
Keywords: slovenski zapori, zaporski delavci, odnosi, magistrska dela
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 431; Downloads: 50
Full text (1,08 MB)