11. Krožne migracije in pravice delavcev migrantov v Sloveniji : magistrsko deloRebeka Tompa, 2024, master's thesis Abstract: V zadnjih letih države članice Evropske unije (EU) opažajo velike tokove priseljevanja in spreminjajo se tudi značilnosti mednarodnih migracijskih tokov. Med najpogostejše dejavnike migracij spadajo socialni, politični, demografski, ekonomski, okoljski in podnebni. Krožne migracije so ponavljajoče se gibanje delavcev migrantov z namenom zaposlitve. V političnem diskurzu so pogosto predstavljene kot zagotovitev ugodnosti državam izvora in ciljnim državam ter tudi migrantom. Krožne migracije pripomorejo k zadovoljevanju potreb na evropskem trgu dela; področja ukrepanja vključujejo podporo aktivaciji malo zastopanih oseb na trgu dela, podporo razvoju spretnosti, usposabljanja in izobraževanja, izboljšanje pogojev dela, zavzemanje za pravičnejšo mobilnost delovne sile znotraj EU ter predvsem privabljanje talentov iz tretjih držav. EU je z namenom, da bi pritegnila visokokvalificirane delavce maja 2009 uveljavila tako imenovano Direktivo o modri karti, ki pa jo je oktobra 2021 nadomestila prenovljena direktiva. Z velikim pomanjkanjem delovne sile se srečuje tudi Slovenija; ob tem delodajalci vse bolj računajo na tuje delavce. Toda pogoji zaposlovanja državljanov tretjih držav so preveč kompleksni; postopki pridobivanja in podaljševanja dovoljenj so zamudni in delavce iz tretjih držav pogosto odvračajo tudi pogoji dela. Vlada Republike Slovenije se zaveda pomembnosti upoštevanja spreminjajočega se globalnega dogajanja in spoštovanja človekovih pravic. Pravila v posodobljeni direktivi o modri karti se uporabljajo vzporedno s pravnimi akti v Sloveniji, da lahko delavci priseljenci, ki zakonito sklenejo delovno razmerje v Sloveniji, uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti kot slovenski delavci.
Keywords: krožne migracije, modra karta, visokokvalificirani delavci, pravice, magistrska dela
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 182; Downloads: 42
 Full text (692,96 KB) |
12. Percepcija obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicineLea Roj, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8).
Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Keywords: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 178; Downloads: 57
Full text (994,06 KB) |
13. Pravica do ugovora vesti in njen vpliv na zdravstvene delavce ter pacienteJaka Sešel, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Ugovor vesti se nanaša na zavrnitev ponudnika zdravstvenih storitev, da pacientu zagotovi določeno zdravljenje, vključno s standardno oskrbo, na podlagi svojih prepričanj. Gre za zavrnitev osebe, da izpolni zakonsko obveznost zaradi svojih etičnih vrednot, verskega prepričanja ali ideološke pripadnosti.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili z uporabo člankov ter raziskav, ki smo jih pregledali in analizirali. Literaturo smo izbrali s pomočjo kriterijev za vključevanje in izključevanje ter jih prikazali s PRISMA diagramom.
Rezultati: Ugovor vesti postaja vse pogostejša tema v zdravstvu. Ima velik vpliv na zaposlene in paciente ter na sam potek dela v zdravstvenem sistemu. Razdeljuje tako strokovnjake kot zaposlene in se pojavlja na različnih področjih zdravstva.
Razprava in sklep: Zaposleni in strokovnjaki so različnih mnenj glede stališča, ali ugovor vesti sploh sodi v zdravstvo. Težko je najti skupno točko, pri kateri bi se glede tega vsi strinjali. Ugovor vesti se pojavlja na različnih področjih in vpliva na potek dela. Če pride do ugovora vesti, ima to zagotovo vpliv na delo, zadovoljstvo in mentalno stanje zaposlenih ter na oskrbo in zadovoljstvo pacientov.
Keywords: ugovor, vest, vpliv, delavci, pacienti
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 130; Downloads: 37
Full text (1,02 MB) |
14. Pravni vidiki in stališča do ceplenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravniKarin Kramberger, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Med pandemijo covid-19 je bilo cepljenje zdravstvenih delavcev ključnega pomena zaradi njihove visoke izpostavljenosti tveganju in vloge zgleda ostalim. Raziskava na zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni je pokazala visoko naklonjenost cepljenju, neodvisno od stopnje izobrazbe, medtem ko so leta delovne dobe imela pomemben vpliv.
Metode: Empirični podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika zaprtega tipa, med 81 zaposlenimi in analizirani z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS Statistics 29.
Rezultati: Rezultati razkrivajo, da večina meni, da so družbeni pozivi k cepljenju na robu pravne spornosti, kar nakazuje na kompleksen vpliv pravnih vidikov in stališč do cepljenja. Ta ugotovitev odpira nadaljnje raziskave o vlogi poznavanja pravnih vidikov pri oblikovanju stališč do cepljenja proti covid-19. Hipoteza, da se mlajši v večji meri odločajo za cepljenje, ponuja pomemben vpogled v strategije za povečanje stopnje cepljenja v prihodnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo poskušali najti povezavo med pravnimi vidiki in stališči do cepljenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni. Večina udeležencev je bila cepljena, več kot polovica udeležencev pa je menila, da so bili nagovori družbe k cepljenju proti covidu-19 pravno sporni.
Keywords: pravni vidik, stališča, COVID-19, cepljenje, zdravstveni delavci na primarni ravni
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 135; Downloads: 33
Full text (1,18 MB) |
15. Okoljska ozaveščenost zaposlenih v anesteziologijiJasmina Vogrin Zagoršek, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravstvo s svojim delom vpliva na okolje, saj samo operacijske dvorane proizvedejo 30–70 % vse odpadne embalaže. Zaposleni lahko embalažo tudi neprimerno ločujejo, zato bi se morali osredotočiti na pobude za okoljsko trajnost. Namen raziskave je bil ugotoviti percepcijo zdravstvenega kadra o okoljski trajnosti v anesteziologiji.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli po Tordjman, et al. (2022). K raziskavi smo povabili vse zaposlene v anesteziologiji, v vzorec je bilo vključenih 51 zdravstvenih delavcev iz področja anesteziologije v eni klinični instituciji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programskega paketa Microsoft Office Excel ter opisne statistike.
Rezultati: Pri raziskavi je sodelovalo 21 diplomiranih medicinskih sester, 6 magistric zdravstvene nege, 6 specializantov anesteziologije in 18 specialistov anesteziologije. Raziskava je pokazala, da zaposleni v domačem in službenem okolju ločujejo odpadke ter se zavedajo svojega vpliva na okolje s pravilnim ravnanjem z odpadki.
Razprava in zaključek: Zaposleni v anesteziologiji imajo veliko vlogo pri okoljski trajnosti, saj s svojim ravnanjem manj onesnažujejo okolje, s premišljeno porabo zdravil in materiala pa lahko zmanjšajo stroške zdravstvenim ustanovam in hkrati skrbijo za okolje. Priporočeno je, da se izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje z izobraževanji na regijski, državni in svetovni ravni, saj bodo le tako okolje dobro čuvali za naše zanamce.
Keywords: zdravstveni delavci, okoljska, trajnost, anesteziologija
Published in DKUM: 03.07.2024; Views: 149; Downloads: 22
Full text (1,10 MB) |
16. Stres in izgorelost pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko deloLucija Pauko, 2024, master's thesis Abstract: V pričujoči magistrski nalogi smo preučevali doživljanje stresa in izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki delajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu smo opisali motnje v duševnem razvoju pri otrocih in podrobno raziskali koncepte stresa ter izgorelosti, tako splošno pri pedagoških delavcih kot tudi v kontekstu dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Poglobili smo se v posledice stresa in izgorelosti ter analizirali strategije za njihovo obvladovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da med spoloma ni bilo ugotovljenih razlik pri doživljanju stresa, vendar so ženske poročale o višjih ravneh izgorelosti. Pri starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da so mlajši pedagoški delavci poročali o najvišjih stopnjah stresa, ne pa izgorelosti, medtem ko so izkušenejši delavci doživljali večji stres. Organizacijski dejavniki šole, kot so administrativne zadeve in vedenje učencev ter pričakovanja staršev, so bili glavni viri stresa in izgorelosti. Posledice teh stanj so se najbolj izražale na čustveni ravni. Kljub temu je bilo pozitivno ugotovljeno, da večina pedagoških delavcev uporablja strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.
Keywords: stres, izgorelost, pedagoški delavci, motnja v duševnem razvoju
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 182; Downloads: 62
Full text (2,11 MB) |
17. Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledovAleksandra Lesjak, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize.
Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo.
Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije.
Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Keywords: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 259; Downloads: 31
Full text (1,07 MB) |
18. Stališča policistov do vedenjskih dejavnikov komandirjev na Policijski upravi KoperMarjan Pelko, Franc Kosmač, Vinko Gorenak, 2005, published scientific conference contribution Keywords: policija, policisti, vodstveni delavci, vedenjski dejavniki, management, vodenje, zadovoljstvo, PU Koper
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 183; Downloads: 5
Full text (234,04 KB) |
19. |
20. Kako policisti ocenjujejo vedenjske dejavnike managementa na nivoju policijskih postaj Policijske uprave KranjPeter Jamnik, Franc Kosmač, Vinko Gorenak, 2005, published scientific conference contribution Keywords: policija, policisti, vodstveni delavci, vedenjski dejavniki, management, vodenje, PU Kranj
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 181; Downloads: 6
Full text (281,80 KB) |
