91. Zdravstveno strukovno staleško pravoJozo Čizmić, Miran Cvitković, Ante Klarić, 2017, reviewed university, higher education or higher vocational education textbook Abstract: Knjiga je po svojoj namjeni udžbenik za studente poslijediplomskog specijalističkog studija „Medicinsko pravo“ na Pravnom fakultetu Sveučilišta u Splitu.
U knjizi se, nakon objašnjavanja pojmova „medicinsko pravo“ i „zdravstveno strukovno staleško pravo“, prikazuje pravno uređenje statusa i poslova radnika zdravstvene struke (obrazovanje, pripravnički staž i stručni ispit, trajno stručno usavršavanje, uvjeti i odobrenje za samostalni rad – licencija, liječnička iskaznica, specijalizacija u grani zdravstvene djelatnosti i specijalistički ispit, priznavanje inozemnih stručnih kvalifikacija, stalni sudski vještak zdravstvene struke), objašnjavaju se prava, obveze i odgovornosti zdravstvenih radnika (međusobni odnosi zdravstvenih radnika, pravila struke – deontologija, medicinska etika, priziv savjesti, rješavanje sporova (arbitraža), nadzor, liječnička tajna, medicinska dokumentacija), te posebno osiguranje od odgovornosti zdravstvenih radnika.
U drugom dijelu knjige prikazuju se razni oblici staleškog udruživanja radnika zdravstvene struke, kako obveznog udruživanja u strukovne komore (s naglaskom na javne ovlasti), tako i dobrovoljnog udruživanja u strukovne udruge i sindikalne organizacije zdravstvenih radnika.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstvene struke, komore, staleško pravo, zdravstvo, zdravstvene udruge, medicinsko pravo, zdravstveni delavci, zbornice, strokovno pravo, zdravstveno varstvo, zdravstvena združenja
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 1520; Downloads: 387
 Full text (13,84 MB)
This document has many files! More... |
92. Napredujoča spletna aplikacija za digitalno sporočanjeDejan Rupnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je pokazano in razloženo delovanje napredujočih spletnih aplikacij in kako se te primerjajo z domorodnimi aplikacijami mobilnih operacijskih sistemov. Tehnologijo bomo razložili skozi primer aplikacije za digitalno sporočanje, ob tem pa se bo bralec tega diplomskega dela seznanil tudi z drugimi uporabnimi tehnologijami in orodji, ki razvijalcem pomagajo pri implementaciji napredujočih aplikacij.
Podrobneje so razloženi koncepti digitalnega sporočanja, napredujočih spletnih aplikacij in storitvenih delavcev. Ko je bralec seznanjen s temi pojmi, se delo nadaljuje z opisom implementacije, ki vodi skozi težave, ki so nastale med implementacijo in kako so bile te odpravljene. V zaključku je še razloženo, kakšen vpliv imajo napredujoče spletne aplikacije na trg spletnih aplikacij in s katerimi tehnologijami lahko še dodatno izboljšamo uporabniško izkušnjo.
Keywords: napredujoča, spletna aplikacija, storitveni delavci, digitalno sporočanje
Published in DKUM: 24.10.2017; Views: 1713; Downloads: 112
Full text (2,89 MB) |
93. Ivo Baučić - Živko Maravić: Osvrt na neka novija primjenjena istraživanja vanjske migracije stanovništva SFRJ : Uvjeti vraćanja i mogućnosti zapošljavanja radnika iz SRH koji su na radu u inozemstvuTihomir Telišman, 1972, review, book review, critique Keywords: zaposlitvene možnosti, delavci migranti, SFRJ, Jugoslavija, Hrvaška, recenzija knjige
Published in DKUM: 12.10.2017; Views: 1201; Downloads: 133
Full text (4,65 MB)
This document has many files! More... |
94. Pojav stresa pri svetovalnih delavcih v osnovni šoliJernej Kovač, 2012, original scientific article Abstract: Članek obravnava pojav stresa in poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih; to doslej pri nas še ni bilo sistematično znanstveno raziskano. Osnovni cilj raziskave, ki je potekala v letu 2011, je bil ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci zaznavajo stres v odnosu z učenci, starši, učitelji, ravnatelji in drugimi delovnimi obveznostmi. Raziskavo smo opravili na populaciji svetovalnih delavcev v osnovnih šolah na področju severovzhodne Slovenije. Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da je delo svetovalnega delavca v osnovni šoli v celoti (splošno) gledano dokaj stresno. Podrobnejša analiza rezultatov pa je pokazala razlike pri zaznavanju stresa glede na starost: mlajši svetovalni delavci zaznavajo stres bolj intenzivno kot starejši.
Keywords: svetovalni delavci, osnovne šole, stres, delovne obveznosti svetovalnega delavca
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1970; Downloads: 191
Full text (210,32 KB)
This document has many files! More... |
95. Vloga in pomen medosebnih odnosov v kolektivu osnovne šoleTina Rezar, 2017, master's thesis Abstract: Ljudje smo socialna bitja, ki smo nenehno izpostavljeni medosebnim odnosom. V današnjem svetu so odnosi gonilna sila človeštva, zato je zelo pomembno, da vzpostavljamo čim bolj zadovoljujoče in dobre medosebne odnose, sploh v vzgojno-izobraževalnem procesu. Velik del komunikacije temelji na neverbalni komunikaciji, saj lahko že s samo enim pogledom, kretnjo sočloveku sporočimo marsikaj. Bistvenega pomena je, da se o odnosih pogovarjamo, jih razvijamo in poskušamo ustvarjati pozitivne medčloveške odnose. Pravzaprav so odnosi umetnost, ki se je lahko naučimo in jo ves čas nadgrajujemo. Vsekakor pa pri ustvarjanju medosebnih odnosov potrebujemo veliko mero skladnosti, empatije in razumevanja drug drugega. V vzgojno-izobraževalnem procesu sta pogovor in razmišljanje o medosebnih socialnih interakcijah nujna. Medosebni odnosi v šolskem prostoru igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnostne strukture ter pomembno vplivajo na soustvarjanje pri oblikovanju in doseganju ciljev. Kadar je komunikacija kakovostna in odnosi pozitivni, je to lažje, bolj produktivno in zadovoljujoče. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se zdita pedagoškim delavcem vsakodnevna komunikacija in sprotno dogovarjanje o strokovnih temah s sodelavci zelo pomembna. Lastnosti, ki jih udeleženci raziskave najbolj cenijo, so prijaznost, vljudnost, odkritost, zaupanje, poštenost, spoštovanje, pripravljenost za sodelovanje in korektnost. Rezultati so pokazali, da starost in delovna doba v vzgojno-izobraževalnem procesu nista statistično povezani niti s povprečno stopnjo zadovoljstva z delom niti z ocenami glede kakovosti medsebojnih odnosov in vzdušja na delovnem mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je dober način interne komunikacije v kolektivu osnovne šole pozitivno povezan s kakovostjo medosebnih odnosov.
Keywords: medosebni odnosi, komunikacija, šolska klima, organizacijska klima, pedagoški delavci.
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 2934; Downloads: 959
Full text (1,42 MB) |
96. Primerjava načinov komunikacije in oblik sodelovanj s starši v zasebnih in javnih vrtcihEva Pere, 2017, undergraduate thesis Abstract: Ustrezno in uspešno sodelovanje ter komunikacija sta še kako pomembna dejavnika med strokovnimi delavci vrtca in starši. Prav tako se tudi otroci preko primernega zgleda naučijo veščin sodelovanja in komuniciranja. Teoretični del diplomskega dela obsega predstavitev glavnih razlik in podobnosti organizacije dela, programov, ustanovitelja in financiranja tako javnih kot tudi zasebnih vrtcev. V nadaljevanju je predstavljeno sodelovanje s starši, kjer so opisane različne oblike, kot so roditeljski sestanki, individualne pogovorne ure, svet staršev, razne delavnice. Predstavljena je tudi komunikacija in na koncu še partnerstvo med strokovnimi delavci in starši ter kakšne so razlike med sodelovanjem in partnerstvom.
Teoretičnemu delu sledi še empirični, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, pri kateri nas je zanimalo, katerih oblik sodelovanja s starši se strokovni delavci poslužujejo in v kolikšni meri ter prav tako, katerih oblik se starši najpogosteje udeležujejo. Rezultati so nam pokazali tudi katero obliko komunikacije strokovni delavci najpogosteje uporabljajo, ter ali so po njihovem mnenju starši in oni sami zadovoljni s sodelovanjem in komunikacijo.
Keywords: komunikacija, partnerstvo, predšolski otrok, sodelovanje, starši, strokovni delavci, vrtec
Published in DKUM: 21.07.2017; Views: 1405; Downloads: 189
Full text (861,88 KB) |
97. Svetovalna služba v vrtcu s poudarkom na sodelovanju med svetovalnimi delavci in staršiMaruša Zorli, 2017, master's thesis Abstract: Predmet raziskovanja magistrske naloge je svetovalna služba v vrtcih. V teoretičnem delu smo na podlagi literature najprej opredelili vrtec kot institucijo, predstavili svetovalno službo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah nasploh, nato smo se osredotočili na svetovalno službo v vrtcih. Osvetlili smo njen namen, naloge in področja delovanja. V nadaljevanju smo posebej izpostavili sodelovanje in interakcijo svetovalne službe s starši otrok v vrtcu, oblike in naloge pri sodelovanju s starši in tudi morebitne ovire, na katere lahko naletijo pri sodelovanju.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o pogledu staršev otrok v vrtcu na sodelovanje in povezovanje s svetovalnimi delavci. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike glede na starost in izobrazbo staršev. Bolj podrobno smo preverjali, v kolikšni meri starši vzpostavljajo stik in sodelujejo s svetovalnimi delavci, kakšno mnenje in izkušnje imajo s svetovalno službo, na kakšne načine in iz katerih razlogov sodelujejo, če sodelovanje dojemajo kot pomembno in kaj so morebitne ovire pri sodelovanju. Rezultati naše raziskave kažejo, da imajo starši otrok v vrtcu kljub seznanjenostjo z obstojem svetovalne službe z njo le malo izkušenj. Razlike glede na starost in izobrazbo staršev se v večini primerov niso pokazale.
Keywords: svetovalni delavci, vrtec, starši, sodelovanje, povezovanje
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 1682; Downloads: 348
Full text (1,14 MB) |
98. Supervizija v zdravstveni negiTjaša Sopa, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili supervizijo, vlogo supervizorja in vlogo supervizantov. Supervizijski vpliv na osebno in profesionalno rast strokovnih delavcev, ter njen pozitiven učinek na zdravstvene delavce.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Velika pomoč pri pisanju diplomskega dela, nam je bila domača in tuja literatura iz knjižnice in spleta. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo dela, izdelali smo anketni vprašalnik, katerega smo poslali na elektronski naslov študentom, ki so že opravili vaje iz predmeta supervizija. Povratne informacije anketnega vprašalnika smo dokončno in statistično obdelali z programom Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava nam je pokazala, da supervizijo sprejema tako moška kot ženska populacija. Veliko anketirancev je za supervizijo slišalo šele na fakulteti, teh je kar 50 %. Velikemu številu anketirancev so se vaje iz predmeta supervizija zdele poučne in zanimive. Zanimivo je tudi dejstvo, da bi se od vseh anketirancev kar 83 % anketiranih vključevalo v proces supervizije, če bi se le ta aktivno izvajal.
Sklep: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci supervizije ne poznajo prav dobro, saj se ta v kliničnem okolju ne odvija aktivno oziroma veliko premalo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem supervizije v kliničnem okolju dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege in boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi, posledično pa bi to občutili tudi njihovi pacienti.
Keywords: Supervizija, supervizor, supervizant, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 10.04.2017; Views: 3964; Downloads: 712
Full text (1,11 MB) |
99. 26. posvet Medicina, pravo in družba : Varnost pacienta in zdravstvenih delavcev (23. - 24. marec 2017, Maribor, Slovenija) (konferenčni zbornik)2017, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (international and foreign conferences) Abstract: Varnost predstavlja danes ključni dejavnik pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe. Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove so zaradi tega postavile zagotavljanje varnosti pacienta, a tudi zdravstvenih delavcev, kot glavni oziroma prioritetni cilj njihovega delovanja. Pojem varnosti je večplasten, interdisciplinaren (npr. povezuje pravo in medicino) in ima lahko za pacienta, zdravstvene delavce in ne nazadnje za celoten zdravstveni sistem kakor tudi družbo kratkoročne in tudi dolgoročne posledice. Zagotavljanje varnosti pa že dolgo nima zgolj nacionalnega pridiha, ampak je dobilo tudi čezmejne in mednarodne razsežnosti, saj živimo v času velikih mobilnosti ljudi ter velikega pretoka informacij, storitev in blaga. Zato je izrednega pomena, da se zagotovi varnost pacientov in zdravstvenih delavcev z vidika različnih dejavnikov. Da bi to dosegli, je treba stremeti k nenehnemu k izpopolnjevanju in nadgrajevanju obstoječih ključnih dejavnikov ter pri tem vključevati vse pomembne deležnike v zdravstvu in po potrebi tudi širše.
Keywords: pravo, medicina, družba, varnost, pacienti, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 31.03.2017; Views: 2047; Downloads: 449
Full text (3,84 MB)
This document has many files! More... |
100. Organizacijska klima zdravstvenih delavcev v slovenskih in avstrijskih termahNina Zamuda, 2017, master's thesis Abstract: Uvod: Pozitivna organizacijska klima je temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije, zato se nam je zdelo pomembno vložiti raziskovalni napor prav v prikaz podobnosti in razlik v doživljanju organizacijske klime, zadovoljstva in motivacije zdravstvenih delavcev v dveh podobnih ustanovah, termah v Sloveniji in Avstriji. Namen naše raziskave je proučiti, kakšna je organizacijska klima v proučevanih organizacijah, kaj najbolj prispeva k organizacijski klimi, kaj zaposlene motivira pri njihovem delu, ter ugotoviti, kako organizacijsko klimo doživljajo Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji.
Metodologija: V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene lastnosti, merjenje in njene dimenzije. Predstavili smo tudi interakcijo organizacijske klime z zadovoljstvom zdravstvenih delavcev, motivacijo in motivacijskimi dejavniki. Za našo raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu SiOk. Z anketo smo zbrali podatke med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Vse podatke smo statistično obdelali s programom SPSS.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da so povprečne vrednosti dimenzij organizacijske klime nižje pri slovenskih zdravstvenih delavcih kot pri avstrijskih. Ta razlika pa ni temeljna, saj so povprečne vrednosti dimenzij glede na posamezno državo zelo podobno razporejene. Najvišje ocenjena dimenzija v obeh državah so notranji odnosi, najpomembnejši motivacijski dejavnik pa dobri odnosi s sodelavci. Zaposleni so najbolj nezadovoljni z možnostmi za razvoj kariere in z nagrajevanjem.
Razprava in zaključek: Na podlagi teh ugotovitev smo izdelali predlog za preoblikovanje celotnega sistema napredovanja, v katerem naj bodo glavni kriteriji in pogoji za napredovanje jasno definirani. Za izboljšanje organizacijske klime bi po našem mnenju bilo treba v sodelovanju z organizacijo in zaposlenimi sestaviti nov model napredovanja, ki bo vezan na vizijo in cilje organizacije. Pri načrtu in oblikovanju celotnega modela naj sodelujejo vsi zaposleni.
Keywords: zdravstveni delavci, organizacijska klima, zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija
Published in DKUM: 23.02.2017; Views: 1781; Downloads: 224
Full text (1,44 MB) |
