| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 342
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv ustrahovanja med zdravstvenimi delavci na kakovost zdravstvene nege
Iva Gnilšek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov. Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta.
Keywords: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 2
.pdf Full text (1,97 MB)

2.
Analiza in vrednotenje uporabnosti slikovnih kartic pri pedagoškem delu v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Tjaša Kovič, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi, ki obsega tako teoretični kot empirični del, smo raziskovali didaktične pripomočke v obliki slikovnih kartic. Te pri svojem delu najpogosteje uporabljajo pedagoški delavci, kjer z uporabo kakovostnega didaktičnega pripomočka učencu omogočajo trajno in poglobljeno znanje. Za ustrezno pedagoško delo je pomembno, da so didaktični pripomočki kakovostni in pedagoško neoporečni. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili podrobnejši pomen didaktičnih pripomočkov v obliki slikanic in slikovnih kartic, njihovo implementacijo v izobraževalnih procesih ter natančneje opisali oblikovanje tovrstnih gradiv. Pri analizah ustreznosti didaktičnih gradiv smo zajeli pedagoški in likovni vidik. V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali in vrednotili slikovne kartice v praksi z vidika pedagoške in didaktične uporabnosti ter z vidika likovne in estetske vrednosti in uporabnosti. Da smo pridobili ustrezne informacije, ki bi nam koristile pri izdelavi smernic za izdelavo slikovnih kartic za izvajalce dodatne strokovne pomoči v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, smo najprej analizirali obstoječe slikovne kartice, ki jih pedagoški delavci uporabljajo pri svojem delu. Na osnovi mnenj in ugotovitev smo oblikovali smernice za izdelavo slikovnih kartic za spodbujanje in krepitev pismenosti v obliki slikanic. Oblikovane so za ciljno skupino, tj. učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ker se zavedamo, da so v tem obdobju v proces izobraževanja precej vpeti tudi starši, smo to upoštevali pri oblikovanju smernic. V ta namen smo razvili navodila, ki so priloga smernicam, tako za starše kot za učitelje. Sestavni del smernic so tudi slikovne kartice, s katerimi lahko izvedejo dodatno aktivnost poteka in grajenja zgodbe. Za ugotavljanje ustreznosti smernic smo uporabili kvalitativni način raziskovanja ter s pedagoškimi delavci izvedli polstrukturirani intervju. Rezultati kažejo, da smo zastavljene cilje dosegli in oblikovali ustrezne smernice za izdelavo didaktičnega pripomočka, ki so tako iz likovnega kot s pedagoškega vidika ustrezne. Smernice smo preizkusili tudi pri delu z učenci, kjer je bilo moč zaznati, da jih je učno gradivo pritegnilo. Učiteljice so pri smernicah prepoznale kakovost v medpredmetnem povezovanju in uporabi motivov v slikovnem delu smernic, o katerih so se lahko z učenci pogovorile. Njihovi predlogi za izboljšavo so zajemali predvsem vključitev dodatnih aktivnosti.
Keywords: pedagoški delavci, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pripomočki, slikovne kartice
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
.pdf Full text (5,45 MB)

3.
Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev : doktorska disertacija
Aljoša Polajžar, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava nadnacionalne, primerjalnopravne ter nacionalne pravne vidike kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev. Pri tem je posebna pozornost namenjena vprašanjema dostopa platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic ter odpravi ovir za uresničevanje kolektivnih delavskih pravic. V tej luči so v prvem delu doktorske disertacije sistematično obravnavani kriteriji za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Prav obstoj delovnega razmerja je namreč ključna vstopna točka za dostop platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic. Ugotavljamo, da stanje tako na evropski, primerjalnopravni kot na slovenski ravni potrjuje, da so zaradi specifične narave in organizacije dela, značilne za platformno delo, potrebne določene prilagoditve razlage in vsebine kriterijev za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja platformnih delavcev. Razlaga ter posledična vsebina trenutnih kriterijev po slovenski pravni ureditvi ni popolnoma ustrezno prilagojena na področje platformnega dela. Še posebej relevanten zgled za možne prilagoditve kvantitativnega ter kvalitativnega vrednotenja relevantnih kriterijev predstavlja predlog Direktive o platformnem delu (2021). Pri čemer pa velja posebej izpostaviti, da razvoj na evropski in primerjalnopravni ravni nikakor ne utemeljuje odstopa od »tradicionalnega« koncepta delovnega razmerja, ki temelji na osebni odvisnosti oziroma podrejenosti delavca (obstoju subordinacije). Slednje še zmeraj ostaja ključno. Brez ugotovitve zadostne stopnje subordinacije ni mogoče ugotoviti obstoja delovnega razmerja. V drugem delu doktorske disertacije so sistematično obravnavani nadnacionalni, primerjalnopravni ter nacionalni pravni vidiki, ki so pomembni za preučitev vprašanj, ali bi morali biti tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, upravičeni do kolektivnih delavskih pravic – ter ali je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. Ugotavljamo, da stanje na nadnacionalni in primerjalnopravni ravni potrjuje, da bi tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, morali biti upravičeni do kolektivnih delavskih pravic. Vendar pa navedeno ne velja neomejeno – oziroma se ne nanaša na celotno vsebino kolektivnih delavskih pravic ter na vse platformne delavce, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja. Iz dometa delovnopravnega varstva (kolektivnih delavskih pravic) je namreč treba izločiti tiste samozaposlene platformne delavce, ki so »pristno samozaposleni« oziroma se štejejo za podjetja. Prav tako na podlagi analize obravnavane literature ter pravnih virov na različnih pravnih ravneh ugotavljamo, da je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev (v delovnem razmerju in izven delovnega razmerja) treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. V luči identificiranih ovir so v okviru doktorske disertacije predlagane številne pravne rešitve de lege ferenda, ki temeljijo predvsem na zgledu Direktive o platformnem delu ter obravnavanih primerjalnopravnih ureditev (ob upoštevanju temeljnih standardov s področja kolektivnih delavskih pravic po MOD – predvsem Konvencij MOD št. 135 in 154 ter pripadajočih priporočil). Ključno je, da zgolj zaradi tehnoloških sprememb v organizaciji delovnega procesa (ki so značilna za platformno delo) ne pride do izvotlitve temeljnih upravičenj platformnih delavcev in njihovih predstavnikov iz področja kolektivnih delavskih pravic.
Keywords: platformno delo, kolektivne delavske pravice, platformni delavci, delovno razmerje, samozaposlitev, ekonomsko odvisna oseba, delavski predstavniki, kolektivno dogovarjanje
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 63
.pdf Full text (4,29 MB)

4.
Posttravmatska stresna motnja med zaporskimi delavci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lucija Justin, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Zaporski delavci se pri svojem delu soočajo z mnogimi stresnimi situacijami, ki lahko pri delavcu povzročijo prekomeren psihološki odziv ali travmo. Zato je delo zaporskih delavcev »idealno« za razvoj posttravmatske stresne motnje. V diplomskem delu sem raziskala posttravmatsko stresno motnjo, pogostost pojava posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci, preventivne ukrepe in načine preprečevanja nastanka motnje in tudi načine soočanja in zdravljenja, ko pride do pojava posttravmatske stresne motnje pri zaporskih delavcih. Ugotavljala pa sem tudi na kakšen način, če jim, kadru po slovenskih zaporih pomagajo pri soočanju s travmatičnimi dogodki in kako lahko travmatizacijo na delovnem mestu preprečimo. Cilj diplomske naloge je dobiti predstavo o tem, kako pogost je pojav posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci in kako se s tem pojavom zaporski delavci soočajo. Velika fluktuacija zaporskega kadra je velik problem, k kateremu pripomorejo veliki psihološki napori pri delu, ki negativno vplivajo ne samo na osebje pač pa tudi na rehabilitacijo zaprtih oseb, ki pa je eden izmed glavnih ciljev zaporskega sistema. Ugotovitve diplomske naloge kažejo, da pravosodni policisti v slovenskih zaporih niso deležni pshološke pomoči ali pa je ta na voljo v zelo omejenih okoliščinah kar kaže na pomanjkanje zavedanja pomembnosti dobrega psihičnega stanja zaposlenih v zaporskem sistem.
Keywords: posttravmatska stresna motnja, zaporski delavci
Published in DKUM: 30.07.2024; Views: 178; Downloads: 30
.pdf Full text (1013,19 KB)

5.
Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in zdravstveno varstvo: percepcija zdravstvenih delavcev v Sloveniji
Nika Poderžan, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Podnebne spremembe predstavljajo velik globalni izziv in zavedanje zdravstvenih delavcev o njihovih vplivih je ključnega pomena za zaščito zdravja. V zaključnem delu smo raziskovali percepcije zdravstvenih delavcev v Sloveniji o podnebnih spremembah, o njihovem vplivu na zdravje in o naslavljanju teh vplivov. Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z metodo anketiranja, ki je potekala v petih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi. Rezultati: Zdravstveni delavci se zavedajo podnebnih sprememb in zaznavajo vplive le-teh na zdravje v njihovem okolju. Velik delež ni opredeljen o vlogi zdravstvene ustanove in se, kljub prepoznani potencialni vlogi zdravstvenih delavcev, ne strinja, da lahko prispeva k naslavljanju teh vplivov. Obstaja nekaj pomembnih razlik v percepciji zdravstvenih delavcev z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi, največ glede na stopnjo izobrazbe in glede na vodstvene odgovornosti. Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci se zavedajo in so zaskrbljeni glede negativnih vplivov podnebnih sprememb, kar bi lahko odprlo prostor za pogovore v njihovi zdravstveni ustanovi in s pacienti. Potrebno je povečati vključenost zdravstvenih delavcev z dodatnim informiranjem ter usposabljanjem, da bodo pripravljeni pomagati pri soočanju z izzivi za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Keywords: podnebne spremembe, percepcija, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 121; Downloads: 33
.pdf Full text (1,79 MB)

6.
Pravica delavcev do obveščenosti : magistrsko delo
Matej Makoter Rožmarin, 2024, master's thesis

Abstract: Pravica delavcev do obveščenosti postaja zaradi svoje vse večje pomembnosti vedno bolj aktualna tema razprav v delovnem pravu. Uveljavila se je kot izjemno pomembna pravica delovnega prava, saj se brez ustreznega informiranja delavec ne more ustrezno odzvati ali primerno ukrepati. Pravica do obveščenosti pa vpliva tudi na številne druge pravice iz delovnega prava in prava socialne varnosti. Pri pravici delavcev do obveščenosti je ključna tudi ločitev, in sicer kdaj se obvešča posameznega delavca in kdaj se pravica delavcev do obveščenosti realizira preko obveščanja delavskih predstavnikov. Posameznega delavca se tako npr. obvešča o zadevah, ki vplivajo na njegov delovnopravni položaj kot posameznika. Tako je bilo skozi analizo tako mednarodnih pravnih virov, kot tudi pravnih virov prava EU in nacionalnih pravnih virov ugotovljeno, da se mora delavca obveščati na številnih področjih delovnega prava, kot npr. v primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, plačilnem dnevu in njegovi spremembi, napotitvi na čakanje na delo od doma, odreditvi nadurnega dela, letnega razporeda delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa ter v primeru odmere letnega dopusta ipd. V večini navedenih primerov bo šlo tudi za obvezno pisno obveščanje delavca. V primeru ureditve pravice delavcev do obveščenosti v Republiki Sloveniji je bilo ugotovljeno, da slednja ugodneje ureja pravico delavcev do obveščenosti v primerjavi z mednarodnopravno ureditvijo ali ureditvijo na ravni prava EU. Na drugi strani pa je z vidika pravnega položaja delavcev zelo pomembna pravica delavcev, da so tudi preko svojih predstavnikov obveščeni o pomembnih zadevah, ki vplivajo na njihov položaj pri delodajalcu (v podjetju). Delavske predstavnike se tako obvešča (in se z njimi posvetuje) o zadevah, ki vplivajo na kolektiv delavcev (torej ne samo na posameznega delavca). Pri čemer pa se razlikuje obveščanje preko sindikatov ali pa preko voljenih delavskih predstavnikov (npr. sveta delavcev), saj pravni akti vsakemu izmed navedenih delavskih predstavnikov nalagajo drugačne pristojnosti in naloge. Tako se bo delavske predstavnike v splošnem obveščalo npr. v primerih kolektivnih odpustov, prenosih podjetja, splošnih aktih pri delodajalcu, nočnem delu ipd. Pristojnosti v zvezi s pravico delavca do obveščenosti pa bodo delavski predstavniki imeli tudi, kadar bo šlo za vprašanje odločanja o pravicah posameznega delavca, npr. v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, disciplinske odgovornosti itd.
Keywords: obveščanje delavcev, posvetovanje z delavci, obveščanje posamičnega delavca, obveščanje preko delavskih predstavnikov, delavski predstavniki, sindikat, svet delavcev
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 209; Downloads: 143
.pdf Full text (1,49 MB)

7.
Prestajanje kazni zapora v zaporu na Dobu v času pandemije Covid-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Rošer, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 ni vplivala samo na življenje zunaj zaporov, temveč je tudi pomembno vplivala na delovanje zaporskih sistemov po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Vpliv pandemije se je izražal predvsem v spreminjanju vsakodnevnih rutinskih postopkov, omejevanju stikov in uvedbi različnih zaščitnih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja virusa. Dva izmed pomembnejših zaščitnih ukrepov sta bila omejitev obiskov zaprtih oseb, za kar se je odločila večina držav, ter predčasne odpustitve obsojencev. Situacija v Sloveniji se ni veliko razlikovala kot po svetu. Med pandemijo covida-19 je bila uvedena interventna zakonodaja, ki je pomagala pri zmanjšanju prezasedenosti slovenskih zaporov. V skladu z interventno zakonodajo je bilo povečano število predčasnih odpustov, več premestitev obsojencev ter prekinitev prestajanja kazni. V diplomskem delu smo se osredotočili na spremembe v zaporski populaciji kot posledici pandemije covida-19 in preučili zaznavo teh sprememb pri obsojencih, ki so prestajali oziroma prestajajo zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). V prvem delu diplomskega dela smo predstavili situacijo v evropskih zaporih v času pandemije in slovenski zaporski sistem s poudarkom na ZPKZ Dob. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili empirično študijo o odnosih v ZPKZ Dob v času pandemije covida-19. Izvedli smo anketiranje obsojencev. Rezultati statističnih analiz kažejo, da so odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci ter med samimi obsojenci ostali večinoma nespremenjeni oziroma so se nekoliko poslabšali. Obsojenci so izpostavili, da so v času pandemije pri zaporskih delavcih zaznavali manjšo podporo, pravičnost v postopkih in izkazovanje spoštovanja. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da so obsojenci v času pandemije izkazovali manjšo pripravljenost za pomoč soobsojencem, hkrati pa njihovi odgovori kažejo na izboljšanje zaupanja, kar predstavlja ključni element v vzpostavitvi prijateljskih odnosov. 
Keywords: Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, prestajanje kazni, odnosi med obsojenci, odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 170; Downloads: 36
.pdf Full text (835,72 KB)

8.
Krožne migracije in pravice delavcev migrantov v Sloveniji : magistrsko delo
Rebeka Tompa, 2024, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih države članice Evropske unije (EU) opažajo velike tokove priseljevanja in spreminjajo se tudi značilnosti mednarodnih migracijskih tokov. Med najpogostejše dejavnike migracij spadajo socialni, politični, demografski, ekonomski, okoljski in podnebni. Krožne migracije so ponavljajoče se gibanje delavcev migrantov z namenom zaposlitve. V političnem diskurzu so pogosto predstavljene kot zagotovitev ugodnosti državam izvora in ciljnim državam ter tudi migrantom. Krožne migracije pripomorejo k zadovoljevanju potreb na evropskem trgu dela; področja ukrepanja vključujejo podporo aktivaciji malo zastopanih oseb na trgu dela, podporo razvoju spretnosti, usposabljanja in izobraževanja, izboljšanje pogojev dela, zavzemanje za pravičnejšo mobilnost delovne sile znotraj EU ter predvsem privabljanje talentov iz tretjih držav. EU je z namenom, da bi pritegnila visokokvalificirane delavce maja 2009 uveljavila tako imenovano Direktivo o modri karti, ki pa jo je oktobra 2021 nadomestila prenovljena direktiva. Z velikim pomanjkanjem delovne sile se srečuje tudi Slovenija; ob tem delodajalci vse bolj računajo na tuje delavce. Toda pogoji zaposlovanja državljanov tretjih držav so preveč kompleksni; postopki pridobivanja in podaljševanja dovoljenj so zamudni in delavce iz tretjih držav pogosto odvračajo tudi pogoji dela. Vlada Republike Slovenije se zaveda pomembnosti upoštevanja spreminjajočega se globalnega dogajanja in spoštovanja človekovih pravic. Pravila v posodobljeni direktivi o modri karti se uporabljajo vzporedno s pravnimi akti v Sloveniji, da lahko delavci priseljenci, ki zakonito sklenejo delovno razmerje v Sloveniji, uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti kot slovenski delavci.
Keywords: krožne migracije, modra karta, visokokvalificirani delavci, pravice, magistrska dela
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 182; Downloads: 38
.pdf Full text (692,96 KB)

9.
Percepcija obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine
Lea Roj, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine. Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8). Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Keywords: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 178; Downloads: 56
.pdf Full text (994,06 KB)

10.
Pravica do ugovora vesti in njen vpliv na zdravstvene delavce ter paciente
Jaka Sešel, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Ugovor vesti se nanaša na zavrnitev ponudnika zdravstvenih storitev, da pacientu zagotovi določeno zdravljenje, vključno s standardno oskrbo, na podlagi svojih prepričanj. Gre za zavrnitev osebe, da izpolni zakonsko obveznost zaradi svojih etičnih vrednot, verskega prepričanja ali ideološke pripadnosti. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili z uporabo člankov ter raziskav, ki smo jih pregledali in analizirali. Literaturo smo izbrali s pomočjo kriterijev za vključevanje in izključevanje ter jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugovor vesti postaja vse pogostejša tema v zdravstvu. Ima velik vpliv na zaposlene in paciente ter na sam potek dela v zdravstvenem sistemu. Razdeljuje tako strokovnjake kot zaposlene in se pojavlja na različnih področjih zdravstva. Razprava in sklep: Zaposleni in strokovnjaki so različnih mnenj glede stališča, ali ugovor vesti sploh sodi v zdravstvo. Težko je najti skupno točko, pri kateri bi se glede tega vsi strinjali. Ugovor vesti se pojavlja na različnih področjih in vpliva na potek dela. Če pride do ugovora vesti, ima to zagotovo vpliv na delo, zadovoljstvo in mentalno stanje zaposlenih ter na oskrbo in zadovoljstvo pacientov.
Keywords: ugovor, vest, vpliv, delavci, pacienti
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 130; Downloads: 31
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica