| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 296
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v sloveniji
Jure Matis, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija. Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Keywords: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Published: 19.11.2021; Views: 58; Downloads: 13
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Spremembe v stilu vodenja in pogojev dela v času epidemije in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu
Tanja Jamnik, 2021, master's thesis

Abstract: V kriznih situacijah je potrebno k vodenju organizacije, podjetja ali celo države pristopiti drugače, kar se je pokazalo leta 2020, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVIDA-19. Vodje so se v novo nastali situaciji soočale z vzpostavitvijo varnega delovnega okolja in ustreznih pogojev dela za svoje zaposlene. Na drugi strani pa so bile primorane poskrbeti za kreativno iskanje učinkovitih rešitev za doseganje čim bolj optimalnega delovanje zdravstva v času epidemije. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost uspešnega procesa vodenja za organizacijo glede na zadovoljstvo zaposlenih. S pomočjo raziskovalnega dela smo teorijo povezali s prakso in ugotovili zadovoljstvo zaposlenih s preoblikovanjem procesov dela, vezanega na spremembe v stilu vodenja in spremenjenih pogojev dela v času epidemije. Empirična raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstvu (n = 104), je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je potekala od 3. julija 2021 do 13. avgusta 2021 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Uporabili smo opisno statistiko, t-test za samostojne vzorce, Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test normalnosti ter Mann-Whitneyev U test in neparametrični Shapiro-Wilkov test normalnosti za neodvisne vzorce. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,005 in manj. Potrdili smo, da je eden ključnih izzivov vsake vodje ohraniti zadovoljstvo zaposlenih in povečati njihovo motivacijo, kar pa zaradi nenehno spreminjajočega se zdravstvenega sistema in zunanjih dejavnikov ni enostavno. Zadovoljstvo zaposlenih predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za obstanek kadra, njihovo motivacijo in v končni fazi tudi uspešnost zdravstvene organizacije, ki je hkrati odraz dobrega vodenja.
Keywords: vodenje, epidemija, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstveni delavci
Published: 17.11.2021; Views: 33; Downloads: 4
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
Kamišibaj v vrtcu
Anamari Hrastnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo dali poudarek na temo gledališča in značilnosti pripovedovalske tehnike kamišibaj. Teoretičnem delu sledi empirični del, kjer smo grafično predstavili rezultate ankete,izvedene med strokovnimi delavci. Poleg ankete smo izvedli dejavnost s kamišibajem. Podani so rezultati in odzivi otrok klasičnega pripovedovanja in pripovedovanja s kamišibajem. Dejavnost z otroki smo izvedli v starostni skupini 4-5 let. Na začetku tedna smo pripovedovali zgodbo ob knjigi, ob koncu tedna pa smo izvedli pripovedovanje ob kamišibaju. Po pripovedovanju je sledil razgovor z otroki in predstavitev kamišibaja ter nato še individualni pogovor. Predstavili smo rezultate in najpogostejše odgovore. Strokovnemu osebju (vzgojiteljem/icam) smo podali anketo, kjer so bila vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Odgovore strokovnih delavcem smo predstavili s pomočjo grafov. Strokovni delavci poznajo tehniko pripovedovanja s kamišibajem, vendar si želijo več izobraževanj na to temo, saj menijo, da nimajo dovolj znanja na tem področju. Otroci so seznanjeni s kamišibajem in s tehniko pripovedovanja z njim. Preko dejavnosti pripovedovanja s kamišibajem smo pri otrocih opazili njihov pozitiven odziv na pripovedovanje. Otroci so bili pri dejavnosti s kamišibajem bolj pozorni in jih je dejavnost bolj pritegnila kot samo pripovedovanje s slikanico.
Keywords: kamišibaj, predšolski otroci, pripovedovanje, strokovni delavci
Published: 10.11.2021; Views: 44; Downloads: 4
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Keywords: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Published: 25.10.2021; Views: 176; Downloads: 46
.pdf Full text (1,14 MB)

5.
Izgorelost zaposlenih v ambulantah družinske medicine v povezavi s številom glavarinskih količnikov
Patricija Lunežnik, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov. Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Keywords: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Published: 23.09.2021; Views: 179; Downloads: 52
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Neločljivost štirih svoboščin notranjega trga kot načelo prava EU
Maja Kotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava neločljivost notranjega trga, ki je kot temeljni cilj in ključni element EU vzpostavljen na podlagi dolgoletnih prizadevanj po povezovanju nacionalnih trgov. Gre tako za ekonomski projekt s ciljem učinkovitega razvoja in rasti gospodarstva v želji doseči stanje blaginje, kot tudi za politični projekt za doseganje čim večje stopnje povezanosti držav članic v skupno entiteto z enotnim trgom. V tega inkorporirane štiri svoboščine so povezane v nerazdružljivo celoto, kar je možno prepoznati iz dveh vidikov. Najprej je potrebno zavedanje dejanske integracije štirih svoboščin, ki lahko samo skupaj zagotavljajo popolno učinkovitost notranjega trga, drug vidik neločljivosti pa predstavlja politika čim bolj enotnega pristopa k notranjemu trgu in zavračanje selektivnosti z namenom ohranitve celovitosti. Magistrska naloga izpostavlja, da je celovitost notranjega trga in (ne)ločljivost štirih svoboščin bila in je še pereča aktualna tematika. O oblikovanju in varovanju neločljivosti štirih svoboščin kot načelu prava EU se je začelo govoriti predvsem ob Brexitu. Uvrstiti bi ga bilo mogoče med sistemska načela, ki predstavljajo temelj ustavne strukture pravnega reda EU in opredeljujejo njegovo zgradbo, saj načelo neločljivosti štirih svoboščin predstavlja temelj učinkovitosti notranjega trga in posledično razvoja EU nasploh. Zgolj delna udeležba na notranjem trgu, kjer bi država članica selektivno izbirala med svoboščinami in imela možnosti ovirati prost pretok, ne sme biti dopustna, saj predstavlja grožnjo za celovitost in pravilno delovanje EU nasploh. Kljub temu pa se posamezne države članice na trgu poslužujejo prav takšnega, selektivno naravnanega pristopa, kar je v današnjem času moč opaziti predvsem v povezavi z napotenimi delavci, kjer se ti soočajo z diskriminatornimi nacionalnimi ureditvami, ki ovirajo prost pretok na notranjem trgu. Še večji problem v zvezi z neločljivostjo štirih svoboščin pa se kaže v obliki ''brain drain'' migracij, s katerimi se srečujejo nekatere države članice EU. Čeprav do tujih kadrov selektivno pristopajo predvsem načeloma gospodarsko boljše razvite države članice priselitve, ta pojav v resnici predstavlja največji problem za države članice, iz katerih izobražena delovna sila odhaja. Takšne in podobne težave bodo v bližnji prihodnosti preizkušale trdnost EU, ki mora ostati neodvisna sui generis tvorba z lastnimi cilji in načrti za nadaljnji razvoj. V magistrski nalogi zaključujem, da je neločljivosti štirih svoboščin potrebno pripisati velik pomen, saj je od tega odvisen tako nadaljnji razvoj notranjega trga kot tudi nasploh politična smer, ki jo bo v prihodnje ubirala EU. Ta se mora zavzemati za ohranitev celovitosti notranjega trga, kakor tudi za vedno bolj povezane države članice, ki naj medsebojno sodelujejo brez neupravičenih ovir in omejitev za prost pretok. V duhu tega pa je vsakršna selektivno vodena politika neprimerna ter lahko zraven kršitve pravnega reda EU predstavlja resno grožnjo za nadaljnje povezovanje evropskih narodov.
Keywords: pravo EU, svoboščine notranjega trga, neločljivost, načelo prava EU, politični selektivni pristop držav, Brexit, delavci, diskriminacija, beg možganov
Published: 26.07.2021; Views: 370; Downloads: 103
.pdf Full text (694,00 KB)

7.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Keywords: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Published: 20.05.2021; Views: 239; Downloads: 86
.pdf Full text (1003,49 KB)

8.
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestu
Anja Švigelj, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Keywords: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Published: 01.04.2021; Views: 209; Downloads: 0

9.
Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrok
Simona Jereb, 2020, master's thesis

Abstract: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Keywords: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Published: 11.01.2021; Views: 269; Downloads: 101
.pdf Full text (1,37 MB)

10.
Pravni vidiki pri delu strokovnih delavcev v vrtcu
Nuša Mencigar Matiš, 2020, master's thesis

Abstract: Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja v predšolskem obdobju zajema več področij. Strokovni delavci v vrtcu se z zakonodajo na tem področju dnevno srečujejo. Vsak profil zaposlenega strokovnega delavca, se srečuje z določeno zakonodajo. Zaključno delo predstavlja analizo zakonov, aktov, pravilnikov in priporočil stroke. Zavedamo se, da strokovni delavci v vrtcu niso podkovani z znanjem iz prava, zato je to zaključno delo pregled in analiza zakonodaje, s katero se vede ali nevede srečujemo pri delu v vrtcu. Zakon o vrtcih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sta krovna zakona, na podlagi katerih se določa delo v vrtcu. Poleg teh dveh zakonov pa je potrebno poznavanje Konvencije o otrokovih pravicah, saj so otroci in njihova dobrobit naše glavno poslanstvo. Konvencijo o otrokovih pravicah je sprejela Organizacija združenih narodov in jo je ratificirala tudi Slovenija. Če želi občina ustanoviti vrtec, mora poleg Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja upoštevati še ostalo zakonodajo. To so Zakon o zavodih, Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Vrtec nato potrebuje zaposlene in pri tem je treba upoštevati Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o varstvu pred diskriminacijo in prej našteta pravilnika in zakone. Ko ima vrtec zaposlene, morajo strokovni delavci upoštevati poleg že naštete zakonodaje še: Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje, Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, Družinski zakonik, Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, razne akte ter pravila in dogovore, ki jih sprejme posamezni vrtec.
Keywords: Vrtec, otrokove pravice, strokovni delavci v vrtcu.
Published: 20.11.2020; Views: 230; Downloads: 60
.pdf Full text (986,60 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica