| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Primerjava toplotnih izgub in okoljske deklaracije proizvoda obstoječega montažnega objekta in objekta, zasnovanega iz konopljinega betona
Monika Cestnik, 2020, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena teoretična osnova za izračun toplotnih izgub ter lastnosti konopljinega betona v gradnji. Prav tako sta predstavljena pomen okoljske deklaracije proizvoda skozi življenjski cikel objekta in vrednotenje vplivov na okolje. V praktičnem delu magistrske naloge je izvedena primerjava obstoječega montažnega objekta in objekta, zasnovanega iz konopljinega betona, s preračunavanjem toplotnih izgub in okoljsko analizo. V prvem delu praktičnega dela magistrske naloge je prikazan izračun toplotnih izgub s poenostavljeno računsko metodo z uporabo standardov in s pomočjo računalniškega programa HTflux. V drugem delu pa je prikazan izračun izbranih okoljskih kazalnikov s poenostavljeno računsko metodo z uporabo standarda ter izvedena presoja vplivov na okolje z računalniškim programom Simapro po računski metodi EPD 2018.
Keywords: toplotne izgube, konopljin beton, okoljska analiza, okoljska deklaracija proizvoda
Published: 29.06.2020; Views: 206; Downloads: 53
.pdf Full text (5,49 MB)

2.
Globalni dogovor o migracijah (težnja po ureditvi migracijske problematike)
Nastja Jurišič, 2020, master's thesis

Abstract: Migracije so eden največjih globalnih izzivov današnjega časa, so naravni fenomen in v našem vse bolj povezanem svetu ena od značilnosti današnjega časa. Dandanes le malo ljudi v industrializiranih državah ali državah v razvoju nima osebnih izkušenj z migracijo in njenimi posledicami - ta splošna izkušnja je postala simbol dobe migracij. Migracije so globalen pojav, zato se je pojavila težnja po globalni ureditvi. Vsaka država ima svojo politiko priseljevanja, svoje načine za spopadanje s težavami, ki ji migracije prinesejo. Po migracijski krizi leta 2015 je večina držav prišla do spoznanja, da se vprašanje urejanja migracij lahko uspešno in učinkovito rešuje le z medsebojnim sodelovanjem. Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah predstavlja pomemben mejnik k težnji po vzpostavitvi enotne migracijske politike med državami na svetu. Globalni dogovor opredeljuje migracije kot ključ za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S simbolno potrditvijo Globalnega dogovora, decembra leta 2018, se je odprlo mnogo vprašanj in polemik, vezanih na 23 ciljev, ki jih dogovor določa. Glavna odprta vprašanja dogovora so ali le-ta vpliva na suverenost držav pristopnic, ali dogovor izenačuje legalne in nelegalne migracije in ali opredeljuje migracijo kot novo človekovo pravico. Skozi analizo ciljev ter ukrepov Globalnega dogovora smo prišli do zaključka, da dogovor ne posega v suverenost držav – tudi če bi kakšna določba omejevala suverenost, prevladuje splošno načelo dogovora, ki mu daje neobvezujočo naravo. Kar pomeni, da se vsaka država odloči ali želi nacionalno politiko spreminjati in dopolnjevati v skladu s tem dogovorom ali ne. Tudi nove pravice do migriranja ta dogovor ne daje. Z opredelitvami le določa kaj in pod kakšnimi pogoji so dovoljenje migracije, s čimer si prizadeva za zakonsko ureditev migracij. Z analizo Strategije Republike Slovenije na področju migracij smo ugotovili, da Vlada Republike Slovenije deluje v smeri izpolnjevanja ukrepov, ki jih določa Globalni dogovor o varnih, zakonitih in urejenih migracijah.
Keywords: migracijska politika, mednarodna zaščita, evropski azilni sistem, newyorška deklaracija, globalni dogovor, strategija vlade
Published: 18.06.2020; Views: 212; Downloads: 46
.pdf Full text (689,47 KB)

3.
Varstvo človekovih pravic v okviru OZN
Maja Šušteršič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Človekove pravice imajo naslednje temeljne lastnosti: so naravne, univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in neodtujljive. Razvrščamo jih v naslednje generacije človekovih pravic: 1. generacijo sestavljajo državljanske in politične pravice, 2. generacijo ekonomske, socialne in kulturne pravice ter 3. generacijo solidarnostne in kolektivne pravice. Zametki človekovih pravic segajo daleč nazaj v zgodovino, od teženj starodavnih kultur in religij po enakopravnosti, pa vse do idej naravnega prava. Z vzponom fašizma in nacizma je prišlo med drugo svetovno vojno do sistematičnih kršitev človekovih pravic. To je mednarodni skupnosti dalo povod ustanoviti OZN in zapisati temeljne človekove pravice v splošnem mednarodnem dokumentu- Splošni deklaraciji človekovih pravic. OZN je najpomembnejša mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 24. oktobra 1945, v San Franciscu. Glavni organi OZN so: Generalna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. OZN ima vodilno vlogo pri varovanju človekovih pravic v okviru mednarodnega prava. Že iz Ustanovne listine OZN izhaja, da je varstvo človekovih pravic eno izmed najpomembnejših ciljev OZN. OZN varuje človekove pravice na dva načina, in sicer s postavitvijo norm na področju človekovih pravic ter z nadzornimi mehanizmi, s katerimi nadzoruje uporabo teh norm. Najpomembnejši dokument, sprejet v sklopu OZN, na področju varstva človekovih pravic, je Splošna deklaracija človekovih pravic, s katero je bilo prvič mednarodno priznano, da se človekove pravice nanašajo na vsakogar, ne glede na spol, narodnost, etnično pripadnost, jezik ali vero. Ostali pomembni dokumenti, sprejeti v okviru OZN, na področju varstva človekovih pravic so: Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in številni drugi. V okviru OZN so vzpostavljeni mehanizmi za nadzor držav glede izpolnjevanja materialnih pravil na področju človekovih pravic. Ločimo med dvema vrstama mehanizmov: pogodbeno določenimi mehanizmi in mehanizmi, določenimi z resolucijami organov OZN. Pogodbeno določeni mehanizmi veljajo le za države podpisnice pogodb o človekovih pravicah. Za razliko od tega mehanizmi, ki so se razvili na podlagi Ustanovne listine OZN, veljajo za vse države članice OZN. Na podlagi resolucije organov OZN je bila ustanovljena Komisija za človekove pravice, ki se je v prvih 20. letih svojega nastanka ukvarjala predvsem z razvojem mednarodnih norm na področju človekovih pravic, kasneje pa je okrepila svoje delo na področju nadzora nad implementacijo človekovih pravic. Komisija se je v naslednjih letih srečevala s številnimi kritikami glede njene legitimnosti, saj so v Komisiji pogosto sedele grobe kršiteljice človekovih pravic. Vse to je privedlo do tega, da je bila leta 2006 Komisija za človekove pravice ukinjena in zamenjana s Svetom za človekove pravice. Svet za človekove pravice je temeljni organ za varstvo človekovih pravic. Njegova najpomembnejša naloga je spremljati razmere v svetu in takoj opozoriti na kršitve človekovih pravic. Svetu za človekove pravice so v pomoč pri njegovem delovanju naslednji mehanizmi: univerzalni periodični pregled, pritožbeni postopek, posebni postopki in Svetovalni odbor Sveta za človekove pravice. Poleg Sveta za človekove pravice so pomembni organi tudi Urad visokega komisarja za človekove pravice in Tretji odbor Generalne skupščine OZN. Na podlagi mednarodnih pogodb so bili ustanovljeni različni odbori strokovnjakov, ki nadzorujejo izvajanje norm posameznih pogodb. Odbore sestavljajo neodvisni strokovnjaki, ki obravnavajo periodična poročila držav, ki poročajo glede uspešnosti pri izpolnjevanju določb pogodb.
Keywords: človekove pravice, Organizacija združenih narodov, varstvo človekovih pravic, Splošna deklaracija človekovih pravic, Svet za človekove pravice
Published: 12.12.2019; Views: 572; Downloads: 112
.pdf Full text (409,11 KB)

4.
Človekove pravice - je splošna deklaracija o človekovih pravicah res začetek zavedanja ali iznajdevanja človekovih pravic?
Lanja Čerin, 2018, master's thesis

Abstract: Z Ustanovno listino OZN in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948 je simbolno prišlo do uveljavitve človekovih pravic v mednarodnem pravu, konec letošnjega leta pa mineva 70 let od njenega sprejetja. V tem času je mednarodna skupnost na podlagi deklaracije razvila obširen zbor mednarodnih norm in standardov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V Splošni deklaraciji je varstvo človekovih pravic prvič v zgodovini poudarjeno kot globalna odgovornost vseh, univerzalnost človekovih pravic pa se je od takrat še dodatno okrepila in bila ponovljena v drugih pomembnih mednarodnih instrumentih.
Keywords: Človekove pravice, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, temeljne pravice, OZN, Ustava Republike Slovenije
Published: 17.10.2018; Views: 1169; Downloads: 169
.pdf Full text (458,62 KB)

5.
Carinjenje blaga v skladu s carinskimi predpisi ter posebnimi ukrepi
Tanja Erjavšek, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo predstavlja carinski sistem, osredotočen na uvoze z dodatnimi nadzori – veterinarskim, fitosanitarnim in zdravstvenim nadzorom, ter carinski pregled blaga. V Sloveniji področje carinjenja izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije. V teoretičnem delu sta predstavljena poslanstvo in zakonodaja, ki ureja področje carine in bistveno določa pravila za izdelavo carinske deklaracije. Trenutna slovenska zakonodaja to področje natančno določa in prilagaja zakonodaji Evropske unije. Zadnji zakon 952/2013, ki se je začel v celoti uporabljati 1. maja 2016, prinaša jasnejša določila glede brezpapirnega poslovanja. V nadaljevanju diplomskega dela so opisane razlike med nespecifičnim in specifičnim primerom uvoza – posebnosti pri uvozu proizvodov, kjer carinjenje vključuje dodatne postopke: sadje in zelenjava – fitosanitarni certifikat; žive živali in živalski proizvodi – veterinarski certifikat; vino – tarifna kvota; električni aparati in deli – oznaka o skladnosti; sladki proizvodi – meursing. Te postopke carinjenja primerjamo in na podlagi ugotovitev predlagamo rešitve za hitrejši pretok blaga. Ugotovimo, da obstajajo razlike med uvozom blaga iz tretjih držav v primerjavi z uvozom blaga iz Evropske unije, saj je notranje trgovanje povsem svobodno in brez carinskih formalnosti. Prost pretok blaga torej prinaša koristi na notranjem trgu.
Keywords: carinjenje, Finančna uprava Republike Slovenije, uvoz, carinska deklaracija, inšpekcijski nadzor
Published: 08.06.2017; Views: 1170; Downloads: 85
.pdf Full text (1,69 MB)

6.
PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Inga Golob, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Keywords: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Published: 15.11.2016; Views: 1024; Downloads: 128
.pdf Full text (1,94 MB)

7.
MAJNIŠKA DEKLARACIJA LETA 1989 - VZROKI ZA NJEN NASTANEK IN NJENE POSLEDICE
Renato Škerbinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predmet raziskovanja diplomske naloge je Majniška deklaracija iz leta 1989. Vzroke za njen nastanek gre iskati v 80-ih letih prejšnjega stoletja, po smrti Josipa Broza Tita. Takrat je bila Jugoslavija na prelomu, saj so do izraza prišli znaki gospodarske, socialne in politične krize ter nerešeni mednacionalni, nacionalni in medrepubliški odnosi. Jugoslavija kot federacija je združevala republike in pokrajini, ki so se izjemno razlikovale po kulturi, veri, narodnosti in jeziku. Neposredna vzroka za nastanek Majniške deklaracije sta bili prelomna 57. številka Nove revije in afera Janša, Bavčar, Tasić, Zavrl. Hkrati je k temu pripomogla tudi tedanja oblast, ki je Slovenijo videla kot del jugoslovanske federacije in ne kot samostojno suvereno državo. Tako je kot neposredna posledica Majniške deklaracije nastala Temeljna listina Slovenije. Vpliv Majniške deklaracije je bil vsekakor večji. Zaradi nje je prišlo do ustanavljanja novih političnih strank in imela je velik vpliv na demokratizacijo slovenske družbe. Majniška deklaracija je bila prelomnica v ustvarjanju samostojne slovenske države in lahko rečemo celo, da je neke vrste ustanovna listina slovenske državnosti.
Keywords: Majniška deklaracija 1989, 57. številka Nove revije, Afera JBTZ, Temeljna listina Slovenije
Published: 20.09.2016; Views: 809; Downloads: 96
.pdf Full text (762,22 KB)

8.
POLITIČNA KARIERA PREDSEDNIKA JOHNA ADAMSA SKOZI NJEGOVO PISANJE
Nuša Vtič Čuček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja življenje enega izmed pomembnejših mož, ki je za čas svojega življenja postal del okolja, ki je pisalo zgodovino Amerike. John Adams se je rodil 30. oktobra 1735 kot najstarejši sin. Bil je prvi iz družine Adams, ki se je vpisal na univerzo Harvard, s čimer je začel tradicijo, ki traja še danes. V času študija na univerzi se je intelektualno preobrazil. Učenje in knjige so postale njegova prva ljubezen. Začel je hrepeneti po prepoznavnosti in slavi. 18. novembra 1755 je začel pisati dnevnik, v katerega je zapisoval dogodke tako političnega kot privatnega življenja. Po zaključku študija se je preselil v Worcester, kjer je poučeval latinščino. Poučevanje ga ni navduševalo, saj je pogrešal intelektualni izziv. Na Adamsovo prihodnost je močno vplival James Putnam, saj ga je s svojimi retoričnimi sposobnostmi prepričal, da bo postal odvetnik. Februarja 1761 sta bila s Samuelom Quincyjem priča prvemu neposrednemu soočenju ameriških kolonij z britansko krono. Adams je več let kasneje zapisal, da se je »rodil otrok neodvisnosti«. Pomembno vlogo v Adamsovem življenju je imela njegova žena Abigail Adams. Njena pisma, ki jih je napisala svojemu možu, veljajo za pomemben vir iz časa revolucionarnega obdobja in kasneje. Po letu 1760 je britanski parlament začel z odplačevanjem dolga, ki je nastal po t. i. sedemletni vojni. Številni zakoni, kot so »Sugar Act«, »Stamp Act« in »Towshend Acts«, so dvignili prebivalce kolonij na noge. To je bil tudi čas Adamsovega začetka spogledovanja s političnim aktivizmom. Pridružil se je domoljubni organizaciji, imenovani »Sons of Liberty«, ker je verjel, da so zakoni nepravični do kolonistov. V želji po oblikovanju odgovora na angleški pritisk in na poti k neodvisnosti so se kolonisti organizirali, da bi odgovorili na zatirajoče zakone. Junija 1774 je predstavniški dom Massachusettsa med drugimi izvolil Johna Adamsa za predstavnika kolonije na prvem kontinentalnem kongresu. Na drugem kontinentalnem kongresu je radikalna skupina, na čelu katere je bil Adams, stremela k popolni neodvisnosti od Velike Britanije. Menil je, da je deklaracija o neodvisnosti nujna za obrambo pred britansko agresijo. 4 julija 1776 je bila podpisana deklaracija o neodvisnosti, katere podpisnik je bil tudi Adams. Po desetletnem službovanju v Evropi se je leta 1788 vrnil v Ameriko. Sprejel je odločitev, da bo kandidiral za predsednika ZDA. Kmalu je spoznal, da bo George Washington postal prvi predsednik ZDA, zato se je zadovoljil s položajem podpredsednika. Po osmih letih, ki jih je preživel kot podpredsednik na položaju, na katerem zaradi ustavnih omejitev ni imel veliko pristojnosti in pooblastil, je sebe že smatral za naslednika na predsedniškem stolu. Leta 1796 je bil izvoljen za predsednika ZDA. Poleg vse večjih težav znotraj lastne stranke se je Adams moral soočati še s prvo mednarodno krizo v državi. Bil je odločen, da se je treba izogniti vojni s Francijo, zato je v stranki prihajalo do vse večjih nesoglasij, kar ga je posledično stalo ponovne izvolitve na predsedniških volitvah. Po porazu leta 1800 se je petinšestdeset let star Adams vrnil v Quincy. Adamsova poslednja želja se je uresničila, saj je doživel 50. obletnico podpisa deklaracije o neodvisnosti. Umrl je ob šesti uri zjutraj 4. julija 1825.
Keywords: John Adams, prvi kontinentalni kongres, drugi kontinentalni kongres, Deklaracija o neodvisnosti, podpredsednik, predsednik.
Published: 29.08.2016; Views: 1578; Downloads: 48
.pdf Full text (1,90 MB)

9.
MAGNA CHARTA LIBERTATUM IN SODOBNI USTAVNI DOKUMENTI - PODOBNOSTI IN TERMINOLOGIJA
Katarina Kuret, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Magna Charta Libertatum je listina, ki se smatra za najstarejši ustavni akt fevdalne Anglije. Velika listina svoboščin je omejila dotedanjo absolutno vladarjevo oblast v korist fevdalcev in svobodnih kmetov. Magna Charta Libertatum prvič v zgodovini priznava osebno svobodo in poroštva zanjo. Najbolj pomembna določba listine je vsekakor ta, da so pred zakonom vsi enaki in da mora tudi kralj spoštovati zakone. Listina je še danes del angleškega pozitivnega prava in je zgodovinsko gledano univerzalnega pomena. V prvem delu diplomskega dela je razjasnjeno zgodovinsko ozadje nastanka Magne Charte Libertatum, opredeljena je vsebina listine in prikazan nadaljnji zgodovinski razvoj ustavne zakonodaje, na katerega je imela listina vpliv, poudarek je na angleškem The Bill of Rights in francoski Deklaraciji o pravicah človeka in državljana. V zadnjem delu diplomske naloge so predstavljene sodobne ustavne ureditve po svetu, velik del analize je namenjen Ustavi Republike Slovenije, v nadaljevanju sledi ustava Velike Britanije in ustava Združenih držav Amerike. Poiskane so skupne točke z Magno Charto Libertatum in predstavljene podobnosti.
Keywords: Magna Charta Libertatum, velika listina svoboščin, The Bill of Rights, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ustavno pravo, zgodovina, Ustava Republike Slovenije, Ustava Velike Britanije, Ustava Združenih držav Amerike
Published: 13.04.2016; Views: 1195; Downloads: 290
.pdf Full text (885,97 KB)

10.
ANALIZA REKLAMACIJ DEKLARACIJ PROIZVODOV V TUJINI
Rok Bajić, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V podjetju smo nekajkrat letno dobili reklamacijo na račun neustreznih jezikov na etiketi naših izdelkov. Dostikrat se je dogajalo, da so napako opazili šele tik pred polnjenjem tovornjaka, zato so nam dodelili raziskovalno nalogo z namenom rešitve tega problema. Nalogo smo opravili z realnimi podatki prodaje izdelkov po strankah iz leta 2013. Najprej smo vse možne podatke pridobili s programom SAP, ki ga vsakodnevno uporabljamo za poslovanje z ostalimi podjetji. Podatke vsake evropske stranke smo morali nato prilagoditi našim potrebam, jih še enkrat obdelati v programu SAP in nato še zadnjič v programu Excel. Po končani obdelavi smo dobil rezultate, katere izdelke kupuje samo določena stranka in kateri izdelki se prodajajo več sestrskim podjetjem po Evropi. Vsaka stranka ima zahteve o jezikih, ki naj bodo na embalaži, zato smo morali poiskati primerno šifro kombinacij jezikov, ki so bili primerni za vsak izdelek posebej. V primeru, da potrebne kombinacije še ni bilo na razpolago v sistemu, smo morali v Nemčiji zaprositi za novo kombinacijo. Končni rezultat se kaže v tem, da v enem letu po opravljeni nalogi še nismo dobili reklamacije na ta račun.
Keywords: šifra kombinacij jezikov, deklaracija izdelka, informacijska tehnologija
Published: 25.02.2016; Views: 636; Downloads: 64
.pdf Full text (2,18 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica