| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1021
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Inovativno policijsko delo z uporabo sodobnih tehnologij
Lara Hočevar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Družba se spreminja vse od svojega nastanka dalje, in je na nek način ujeta v časovni stroj družbenih sprememb. Z gotovostjo lahko trdimo, da so tehnološke inovacije družbo zatresle do njenih temeljev in drastično vplivale na potek njenega razvoja. In nič drugače ni z policijsko dejavnostjo kot ene izmed temeljnih družbenih institucij. Poznamo ogromen nabor policijskih inovacij, od konca dvajsetega stoletja dalje, ki so vplivale in vplivajo na opravljanje policijskega dela. Razvoj in napredek tehnologij sta ponudila povsem nov svet, ki se je pred nekaj leti zdel še nepredstavljiv. Nekatere tehnološke inovacije, kot je uporaba umetne inteligence, so povzdignile policijsko dejavnost na povsem novo raven. Inovacije v policijski dejavnosti lahko dojemamo kot odgovor na izzive pred katere je bila postavljena ob družbenih spremembah. Povsem logično je, da mora policijska dejavnost slediti trendom družbe, upoštevati in prepoznati dejavnike, ki nanjo vplivajo, če želi uveljavljati svoji temeljni naloge. Načini, kako to doseže pa so različni. Od inovacij, ki so usmerjene v družbene odnose in skupnost, do naprednih tehnologij, ki olajšajo marsikateri del policijskega dela. Nabor tehnologi,j s katerimi razpolaga policijska dejavnost, je danes ogromen. Cilji policijske dejavnosti so z njihovo pomočjo olajšati opravljanje običajnega policijskega dela kot tudi povečati njihov vpliv na zmanjševanje in preprečevanje kriminalitete. S tem namenom se marsikatere policijske inovacije in tehnologije med seboj dopolnjujejo, saj to omogoča uspešnost in učinkovitost policijske dejavnosti pri opravljanju svojega dela. Prihodnost tehnologij je praktično večna. Njen razvoj spremljamo že od prazgodovine, ko so ljudje z lastnimi rokami ustvarjali ročne sekire, in vse do danes, ko naš svet že upravljajo roboti.
Keywords: diplomske naloge, inovacije, policijska dejavnost, sodobne tehnologije
Published: 19.10.2021; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,61 MB)

2.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Keywords: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Published: 23.09.2021; Views: 67; Downloads: 10
.pdf Full text (1,84 MB)

3.
Kadri kritične infrastrukture ob terorističnih dejavnostih
Inja Perić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma.
Keywords: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Published: 23.09.2021; Views: 29; Downloads: 3
.pdf Full text (929,44 KB)

4.
Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtnici
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Keywords: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Published: 06.09.2021; Views: 116; Downloads: 8
.pdf Full text (367,52 KB)
This document has many files! More...

5.
Ocena finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov v sloveniji na sekundarni ravni s pomočjo kazalnikov poslovanja
Maksim Mejak, 2021, master's thesis

Abstract: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Keywords: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Published: 31.08.2021; Views: 84; Downloads: 11
.pdf Full text (2,66 MB)

6.
Vloga kriptografije v obveščevalni dejavnosti
Samo Grum, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Že od nekdaj so plemena, klani, cesarstva, narodi, kraljevine in države, da bi se lažje odločale v kritičnih trenutkih, zbirali informacije o tem, kakšne so namere nasprotne strani. To vrsto zbiranja informacij poznamo pod imenom obveščevalna dejavnost. Nekateri trdijo, da je zbiranje obveščevalnih informacij, drugi najstarejši poklic na svetu. Že Sun Cu je v svoji knjigi Umetnost vojne zapisal: »Tisto, kar omogoča pametnim državam in generalom, da dosežejo več kot navaden človek, je »predznanje« o nasprotniku, ki pa ga lahko pridobijo, samo od drugih ljudi – vohunov.« To »predznanje«, je izredno pomembno, saj je pravočasno pridobljena informacija voditeljem držav omogočila, da pravočasno sprejmejo »ustrezne« ukrepe. Zato imajo vse sodobne države specifične službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo. Z nastankom obveščevalne dejavnosti, se je pojavila potreba po skrivanju informacij pred nasprotnikom, zato se je pojavila kriptografija, ki je v sodobnem času informacijske tehnologije, postala samostojna znanstvena veda. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: kriptos – skrit in graphein – pisati. Namen kriptografije je zaščititi podatke, ki se prenašajo v verjetni navzočnosti nasprotnika. Kriptografska transformacija podatkov je postopek, s katerim se podatki v navadnem besedilu prikrijejo ali šifrirajo, kar povzroči spremenjeno besedilo, ki se imenuje šifrirano besedilo in ki ne razkrije izvirnika. Poleg zaščite lastnih komunikacij, poizkušajo obveščevalne službe s pomočjo kriptografskih metod dešifrirati prestrežene informacije nasprotnika in tako pridobiti pomembne podatke o tem, do kakšnih informacij so prišle tuje obveščevalne službe.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, informacije, vohuni, kriptografija, operacija "Rubikon", diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 239; Downloads: 50
.pdf Full text (2,16 MB)

7.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021
2021, proceedings

Abstract: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Keywords: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Published: 08.06.2021; Views: 155; Downloads: 17
URL Link to file

8.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, master's thesis

Abstract: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Keywords: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Published: 08.06.2021; Views: 137; Downloads: 16
.pdf Full text (4,81 MB)

9.
Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnosti
Sabina Kopun, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010. Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi. Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Keywords: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Published: 04.06.2021; Views: 187; Downloads: 48
.pdf Full text (798,47 KB)

10.
Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete
Benjamin Kocbek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma. V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Keywords: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Published: 04.05.2021; Views: 130; Downloads: 30
.pdf Full text (735,92 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica