Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji.
Keywords: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 52
Full text (1,44 MB)

Abstract: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Keywords: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Published in DKUM: 23.07.2020; Views: 1766; Downloads: 348
Full text (888,06 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča in namen: Samomor je pri nas in v svetu velik javno zdravstveni problem. Različni dejavniki tveganja vplivajo na ljudi, ki so zaradi vse hitrejšega in stresnega načina življenja vedno bolj ranljivi. Vedno več ljudi se sooča s samomorilnimi pojavi in njihovimi posledicami. V diplomskem delu smo predstavili samomor in dejavnike tveganja za pojav samomorilnosti. Raziskovali smo informiranost anketirancev o samomorilnem pojavu in katerim dejavnikom tveganja pripisujejo najmočnejši vpliv. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete – EnKlikAnketa. Anketiranci so k raziskavi pristopili prostovoljno, preko socialnega omrežja Facebook. V raziskavo so bile vključene le polnoletne, naključno izbrane osebe. V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketranci delno informirani o pojavu samomorilnosti. Le 8 % anketirancev je informiranih s trendom samomorilnosti pri nas. Prav tako jih je le slaba polovica (43 % anketirancev) prepričana, da prepozna znake samomorilnosti. Zelo slabo so anketiranci informirani tudi o programih ali organizacijah za preprečevanje samomora, le 4 % anketirancev pozna katerega izmed programov ali organizacij. Največji vpliv kot dejavniku tveganja za pojav samomorilnosti pripisujejo depresiji in drugim duševnim motnjam, temu dejavniku sledijo različne zlorabe (psihične, fizične, spolne) in zlorabe alkohola in drog. Sklep: Vedno več ljudi se odloča za samomorilna dejanja. Hiter in stresen način življenja vplivata na naše duševno zdravje. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da na področju preventive še nismo naredili dovolj, saj nam slaba informiranost o pojavu samomorilnosti naših anketirancev to jasno dokazuje. Potrebno se je zavedati pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Številni dejavniki tveganja vplivajo tako na posameznika kot na družbo, zato se moramo naučiti soočiti in živeti z njimi. Prav tako je bistvenega pomena informiranost ljudi o samomorilnem pojavu. Samo s pravočasnim prepoznavanjem, pravilnim ukrepanjem in nudenjem pomoči osebi, ki je v stiski, lahko pripomoremo k nižjemu številu samomorov in tako rešimo življenje prijatelja, sorodnika ali znanca.
Keywords: samomor, dejavniki tveganja, duševno zdravje, preprečevanje samomorilnosti
Published in DKUM: 04.01.2017; Views: 2579; Downloads: 341
Full text (1014,26 KB)

Abstract: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Keywords: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1769; Downloads: 145
Full text (998,41 KB)

Abstract: Nekdaj so vladale na svetu epidemije, danes temu ni več tako. V sodobni družbi so najbolj pogoste kronične in poklicne bolezni, ki se pojavljajo na delovnih mestih zaradi premajhnega zavzemanja za zdravje zaposlenih. Sodobna bolezen je tudi stres, ki je v obravnavanem podjetju v veliki meri prisoten. Podjetja so sicer že začela reševati ta problem, vendar so razmere še vedno slabe. V ta namen smo preučili podjetje, ki je lahko drugim za vzgled, saj skrbi za varnost in zdravje zaposlenih, ima narejeno oceno tveganja in ukrepe za posamezna delovna mesta ter izvaja program promocije. Varnost in zdravje pri delu sta določena z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa pravice in dolžnosti delodajalca o varnem in zdravem delu zaposlenih. Za podjetje je pomembno, da zakon upošteva, zraven tega pa so v zakonu opredeljene dolžnosti in obveznosti delodajalca in zaposlenega. Podjetja z zakonom spodbujajo tudi k uvajanju programa promocije in k prizadevanju za izboljšanje pogojev zaposlenih. S preučevanjem podjetja smo prikazali poglobljen vpogled v varnost in zdravje pri delu in prenašanje znanja na zaposlene. Z direktorjem podjetja smo izvedli intervju, s pomočjo katerega smo dobili realno sliko delovanja podjetja in osebni pogled na zdravje in varnost pri delu. Opravljanje varnosti pri delu se v večini podjetij zahteva tudi v primeru študentskega oziroma dijaškega dela, zelo malo pa se delodajalci posvečajo spodbujanju zdravega življenjskega sloga, kot je način prehranjevanja in redna telesna aktivnost ter premalo uveljavljajo ergonomske pripomočke, ki bi zaposlenim izboljšali delovne pogoje. Prav tako pa je vedno bolj prisoten stres, ki vpliva na produktivnost zaposlenih in lahko povzroča različne odvisnosti. Čeprav je stres v večini primerov negativen, pa lahko ima zdrav stres na zaposlenega pozitivne učinke, ki vplivajo na njegovo storilnost in velikokrat pripomore k inovativnim idejam. V obravnavanem podjetju se pojavljajo pomanjkljivosti. Morali bi še dodelati program promocije, dodati ukrepe za obvladovanje stresa in uvesti več ergonomskih ukrepov, a vendar upoštevajo vsa zakonska določila in obveznosti.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, stres, ergonomija, promocija zdravja, psihosocialni dejavniki tveganja.
Published in DKUM: 28.10.2015; Views: 2392; Downloads: 312
Full text (1,14 MB)