| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 153
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
Ponovljivost rezultatov ocenjevanja dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko delo
Doroteja Kovše, 2022, master's thesis

Abstract: Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo.
Keywords: grizenje repov, prašiči, dejavniki tveganja, ocenjevanje, ponovljivost
Published in DKUM: 08.12.2022; Views: 113; Downloads: 12
.pdf Full text (2,32 MB)

3.
Urtikarija zaradi hlada - dejavniki tveganja za prizadetost dihal ali kardiovaskularnega sistema
Mojca Bizjak, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Urtikarijo zaradi hlada (UH), pri kateri se pojavijo s hladom izzvane urtike, angioedem ali oboje hkrati, delimo na tipično in atipično obliko. Diagnoza tipične UH temelji na pozitivnih lokalnih stimulacijskih testih (LST). Pri UH se lahko razvijejo tudi sistemske reakcije. Namen raziskave je bil določiti dejavnike tveganja za sistemske reakcije pri tipični UH. Mednarodna raziskava imenovana COLD-CE (tj. Urtikarija zaradi hlada in druge s hladom izzvane reakcije – celostno ovrednotenje) je potekala v 32 UCARE centrih (angl. Urticaria Center(s) of Reference and Excellence). Pridobili smo natančne anamnestične podatke in opravili LST s kocko ledu in/ali napravo TempTest®. Prizadetost dihal smo definirali kot dispnejo, piskanje ali stridor. Prizadetost kardiovaskularnega sistema smo definirali kot hipotenzijo ali izgubo zavesti in/ali druge simptome povezane s hipotenzijo (tj. omotica, občutek omedlevice ali nemoči). V raziskavo smo vključili 551 bolnikov z UH in 75 % od njih je imelo pozitivne LST (tj. tipično UH). Pri 40 bolnikih s tipično UH smo diagnosticirali tudi kronično spontano urtikarijo (KSU). Prizadetost dihal je nastopila pri 22 % in prizadetost kardiovaskularnega sistema pri 31 % bolnikov s tipično UH brez KSU. Ugotovili smo tri neodvisne dejavnike tveganja za prizadetost dihal: pričetek UH v otroštvu, orofaringealni in/ali laringealni simptomi ter srbež uhljev. Neodvisni dejavniki tveganja za prizadetost kardiovaskularnega sistema pa so: angioedem, orofaringealni in/ali laringealni simptomi, srbež uhljev ter predhodna sistemska reakcija na pik kožekrilca.
Keywords: COLD-CE, dejavniki tveganja, urtikarija zaradi hlada, sistemske reakcije
Published in DKUM: 29.11.2022; Views: 116; Downloads: 14
.pdf Full text (12,05 MB)

4.
Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi
Hana Cifer, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Keywords: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 179; Downloads: 96
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
Dejavniki tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije COVIDA-19 pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije
Lisa Henkel, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Pandemija koronavirusa 19 (COVID-19) je v letu 2020 zajela cel svet. Zdravstveno osebje je dosegalo tako psihične kot fizične meje zmogljivosti. Medicinske sestre so bile postavljene pred nove izzive, predvsem v enotah intenzivne terapije. V tem času se je pojavljalo veliko izgorelosti med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne terapije in drugih oddelkih. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti dejavnike tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije. Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Strokovno literaturo smo zbrali v treh mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. Pri pregledu znanstvenih virov je bila uporabljena deskriptivna metoda, upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA-diagrama. Rezultati: V bazah smo našli 319 relevantnih strokovnih člankov, v analizo smo jih vključili 15. Analizo vsebine smo prikazali v tabeli, s pomočjo sintezne tabele smo predstavili skupne karakteristike raziskav. Razprava in sklep: V večini raziskav je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo covida-19 v enotah intenzivne terapije povečalo število medicinskih sester s sindromom izgorelosti. Na to so vplivali kadrovska stiska, pomanjkanje materiala in zaščitne opreme terstrah, da bi okužili domače. Ključnega pomena za preprečevanje sindroma izgorelosti souvedba programov na delovnih mestih, psihološka podpora in tehnike sproščanja, saj bi na ta način lahko zmanjšali število prizadetih.
Keywords: sindrom izgorelosti, COVID-19, enota intenzivne terapije, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 251; Downloads: 123
.pdf Full text (1,00 MB)

6.
Listerioza v nosečnosti
Laura Aracki, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Listerioza povezana z nosečnostjo je v svetu še vedno zelo nepoudarjena in je novosti polna tema obravnave. Bolezen, ki je v današnjem svetu med vodilnimi in ki med nosečnostjo povzroča številne zaplete, kot so spontan splav, prezgodnji porod in mrtvorojenost otroka, je zaradi svoje preproste simptomatike še vedno velika uganka. Namen zaključnega dela je s pregledom, analizo in sintezo literature raziskati stopnjo osveščenosti nosečnic o listeriozi in preprečevanju listerioze.
Keywords: Nosečnost, listerioza, Listeria Monocytogenes, dejavniki tveganja, poznavanje
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 207; Downloads: 133
.pdf Full text (1,40 MB)

7.
8.
Intervencije s področja življenjskega sloga za preprečevanje in obvladovanje arterijske hipertenzije
Leonida Horvat, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali intervencije za preprečevanje in upravljanje arterijske hipertenzije s področja življenjskega sloga. Ravni krvnega tlaka so kljub znanim intervencijam še vedno slabo nadzorovane. Namen našega diplomskega dela je bil raziskati intervencije, ki lahko pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije. Metode: Opravljen je bil pregled in analiza literature, z uporabo deskriptivne metode, metode analize ter sinteze identificiranih virov. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Cochrane Library in Google Schoolar v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so za preprečevanje arterijske hipertenzije učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, zmerno uživanje alkohola in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Za obvladovanje pa so učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, izguba odvečne telesne teže, prenehanje kajenja, izogibanje stresu in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Razprava in sklep: Število obolelih se kljub znanim načinom preprečevanja in obvladovanja bolezni ne zmanjšuje, zato je pomembno ljudi poučiti o sami bolezni, dejavnikih tveganja in promovirati zdrav način življenja.
Keywords: krvni tlak, dejavniki tveganja, življenjski slog
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 477; Downloads: 142
.pdf Full text (971,39 KB)

9.
Dejavniki tveganja za pojav okužbe po kraniotomiji
Hojka Rowbottom, 2020, final research report

Keywords: kraniotomija, dejavniki tveganja, okužba kirurške rane
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 396; Downloads: 25
.pdf Full text (634,17 KB)

10.
Pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih
Diana Filipič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Okužbe sečil spodnjih ali zgornjih sečil sodijo med pogostejše okužbe, ki prevladujejo pri otrocih in mladostnikih. Na pogostost bakterijskih okužb sečil vplivajo različni dejavniki tveganja, ki se jih premalo zavedamo. Poznamo veliko povzročiteljev okužb sečil, ki so povezani z dejavniki tveganja. V zaključnem delu smo poskušali ugotoviti pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih in pogostost posameznih povzročiteljev. Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Google Učenjak. Uporabili smo vključitvena in izključitvena merila. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. Vključene vire smo analizirali z uporabo vsebinske analize. V analizo identificiranih virov smo vključili osem raziskav. Pogostost bakterijskih okužb sečil pri mladostnikih je bila v večini primerov prisotna pri mladostnicah, kar je lahko deloma pogojeno z vključitvijo večjega števila anketiranih žensk. Kot najpogostejši povzročitelj bakterijskih okužb sečil se je izkazala E. coli. Pomembno vlogo pri pogostosti okužb sečil imajo tudi dejavniki tveganja. Analiza literature je pokazala, da je pogostost bakterijskih okužb sečil v svetu resna zdravstvena težava populacije v vseh starostnih obdobjih. Na tem področju bi bilo priporočljivo izvesti tudi več raziskav o pogostosti okužb sečil, o povzročiteljih in ozaveščanju mladostnikov o preprečevanju okužb sečil.
Keywords: adolescent, okužbe sečil, pogostost, epidemiologija, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 573; Downloads: 131
.pdf Full text (550,75 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica