Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Narava delovnih mest v zdravstveni negi se nenehno spreminja zaradi tehnološkega razvoja, družbenih značilnosti, potreb prebivalstva. Stres na delovnem mestu ogroža zadovoljstvo zaposlenih, njihovo zdravje in uspešnost ter učinkovitost organizacij. V magistrskem delu smo ugotavljali zadovoljstvo pri delu zaposlenih v zdravstveni negi v primarnem zdravstvenem zavodu, njihovo doživljanje stresa pri delu ter povezavo med organizacijo dela in zadovoljstvom pri delu. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni in namenski. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik. Nanj je odgovorilo 98 zaposlenih v zdravstveni negi v primarnem zdravstvenem zavodu. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s programom IBM SPSS, V22.0. Rezultati: Respondenti so pri svojem delu zadovoljni (M=3,6 ± 0,59), najbolj so zadovoljni z delovnim časom (M=4,11 ± 0,82) , najmanj s plačo (M=2,91 ± 1,00). Njihovo doživljanje stresa pri delu je srednje prisotno (M=2,90 ± 0,65), največ zaradi informacijsko-komunikacijskega sistema (M=3,44 ±0,90). Ugotovili smo, da obstaja povezava med organizacijo dela in zadovoljstvom pri delu (p=0,000). Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave kažejo, da je slaba organizacija dela v zdravstveni negi povezana z zadovoljstvom pri delu, manj zadovoljni so tisti respondenti, ki so ocenjevali višjo prisotnost slabe organizacije dela. Zadovoljstvo zaposlenih in dejavnike stresa v zdravstvenih organizacijah je smiselno spremljati, meriti, vrednotiti.
Keywords: dejavniki stresa, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Published in DKUM: 21.02.2024; Views: 528; Downloads: 128
Full text (1,35 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali spoprijemanje s stresom in motivacijo na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X. Za pisanje magistrskega dela s takim naslovom smo se odločili zato, da bi poudarili pomembnost soočanja s stresom na delovnem mestu in motivacijo zaposlenih, ter za ozaveščanje organizacij, kakšno vrednost jim predstavljajo njihovi človeški viri. Področje spoprijemanja s stresom in motivacije na delovnem mestu je dandanes izrednega pomena za organizacije, ki želijo uspeti na trgu. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opisali področje in opredelili problem. V tem delu smo prav tako opredelili namene, cilje in hipoteze naše raziskave. Poleg tega smo predstavili naše predpostavke in omejitve ter določili predvidene metode raziskovanja. V drugem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu, pri čemer smo najprej opredelili in interpretirali stres po domačih in tujih avtorjih. Spoznali smo, da obstaja več vrst stresa, ter opisali vzroke za njegov nastanek. Nato smo se poglobili v posledice stresa na delovnem mestu – tako na individualni kakor tudi na sistemski ravni. Opisali smo tudi ukrepe za premagovanje stresa s strani posameznika in organizacije, sklepni del tega poglavja pa smo zaključili s strategijami za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Tako smo spoznali pomen preoblikovanja dela, fleksibilnega delovnega časa, analize in opredelitve vlog, ustvarjanja ugodne organizacijske klime, komunikacije in dobrih delovnih odnosov, delovnih pogojev ter raznolikosti in razgibanosti dela. V tretjem delu magistrskega dela smo spoznali različne opredelitve motivacije, osredotočili pa smo se na motivacijo na delovnem mestu. Tako smo navedli in opisali najpogostejše motivacijske dejavnike: višino plačila in druge denarne nagrade, stalno zaposlitev, priznanja in pohvale, komunikacijo, možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja, organiziranost dela, možnost napredovanja, medsebojne odnose in sodelovanje pri poslovnih ciljih. Poudarili smo pomen vloge vodje pri motiviranju zaposlenih ter se seznanili z možnimi ovirami pri motiviranju. Sledilo je četrto poglavje, kjer smo empirično raziskali stres in motivacijo na delovnem mestu. Podrobneje smo predstavili podjetje X ter namen, cilje in rezultate naše raziskave. Na podlagi rezultatov smo potrdili ali ovrgli naše hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih spoznanj. Na koncu smo zapisali ugotovitve, ki so bile podkrepljene s pregledom analize rezultatov, in organizaciji predlagali določene novosti in izboljšave.
Keywords: stres na delovnem mestu, spoprijemanje s stresom, strategije za zmanjšanje stresa, motivacija na delovnem mestu, motivacijski dejavniki, ovire pri motiviranju
Published in DKUM: 30.06.2021; Views: 1448; Downloads: 275
Full text (1,46 MB)

Abstract: Današnji tempo življenja zagotovo vsakega izmed nas kdaj pripelje v stresno situacijo. Povod je lahko nek dogodek, situacija, oseba ali predmet. Ker se temu pravzaprav ne moremo izogniti, je še toliko bolj pomembno, kako se s pojavom stresa soočamo. Največ je namreč odvisno od nas samih. V magistrskem delu smo analizirali izvore, posledice in načine premagovanja stresa pri zaposlenih v managementu podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. Magistrsko delo sestavljata teoretični in praktični del. S pomočjo tuje in slovenske znanstvene in strokovne literature smo zapisali definicije stresa, njegovo zgodovinsko razlago, vrste in modele stresa ter dimenzije, ki nam pomagajo razumeti, kako se ljudje razlikujejo pri obvladovanju stresa in kako individualne razlike vplivajo na odnos med dejavniki stresa in pojavom stresa pri posamezniku. Predstavili smo tudi potencialne dejavnike stresa, možne posledice stresa in načine za premagovanje stresa. V empiričnem delu smo s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika analizirali stres na ravni višjega, srednjega in nižjega managementa v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o.. Ugotovili smo, da so zaposleni izpostavljeni stresu, a ga dokaj uspešno obvladujejo. Pri tem jim pomaga tudi organizacija. Po posameznih sklopih smo predstavili rezultate anketnega vprašalnika. Ob koncu smo na podlagi le-teh potrdili oziroma zavrnili posamezne hipoteze in zapisali še nekaj priporočil za izboljšavo, po katerih bi se počutje zaposlenih v delovnem okolju podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. še izboljšalo.
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, obvladovanje stresa, premagovanje stresa
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1259; Downloads: 214
Full text (1,31 MB)

Abstract: Uvod: Delo v psihiatrični zdravstveni negi je zelo specifično in zahtevno, zaradi česar so zaposleni velikokrat izpostavljeni stresu. Če posameznik stresa ne zna obvladati, se le to lahko začne kazati v različnih bolezenskih oblikah. Člani negovalnega tima si lahko pomagajo obvladovati stres z različnimi metodami, kot so sproščanje, fizična aktivnost in meditacija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju obvladujejo stres. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem tuje in slovenske strokovne literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela s tehniko anketiranja. Anketirali smo 30 oseb, ki so delali na psihiatričnem področju. Anketiranje je potekalo decembra 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali, grupirali in izračunali deleže in predstavili opisno ter grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani svoje delo pogosto doživljajo kot stresno. Menijo, da je najbolj pogost dejavnik za stres zelo pogosto verbalno in neverbalno nasilje pacientov, najbolj stresna pa se jim zdi narava dela. Najbolj pogost način obvladovanja stresa, ki se ga poslužujejo anketirani je druženje in pogovor z prijatelji. Diskusija in zaključek: Člani negovalnega tima v psihiatrični zdravstveni negi so vsak dan pod vplivom stresa, vendar se organizira premalo usposabljanj, delavnic in srečanj z tematiko obvladovanja stresa. Anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju menijo, da bi najbolj pripomoglo k zmanjševanju stresa možnost supervizije in boljši medsebojni odnosi.
Keywords: dejavniki stresa, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra, stres, sproščanje.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1184; Downloads: 127
Full text (1,77 MB)

Abstract: Živimo v času, ko se vse odvija z neverjetno hitrostjo in imamo občutek, da se naše življenje izmika nadzoru. Kljub vsemu tehnološkemu in informacijskemu napredku, ki nam lajša vsakodnevno delo in naloge, imamo vse prepogosto občutek, da se vedno težje upiramo vsakdanjim pritiskom. Ta moderni način življenja nam prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, s katerimi smo vsakodnevno preobremenjeni, posledica tega pa je, da lahko posameznika privedejo v stres. Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki posameznika ogrožajo ali ga iztirjajo. V preteklosti je stres pomagal ljudem ohranjati življenja in preživeti skozi tisočletja, z razvojem civilizacije pa se vzroki stresa vztrajno spreminjajo. Ko posameznik zazna nevarnost, ki je lahko realna ali namišljena, se njegovo telo avtomatsko odzove in ga želi pripraviti na srečanje s to nevarnostjo, temu pravimo stresni odziv. Namen stresnega odziva je, da posameznika ščiti pred nevarnostmi in mu pomaga, da se uspešno spoprime s tekočimi in dnevnimi obveznostmi. Vse pogosteje se preobremenjenost s stresom pojavlja v delovnem okolju. Prevelik obseg dela, kratki izvedbeni roki, hiter tempo odločanja in še bi lahko naštevali. Zato smo se odločili, da stres in dejavnike stresa v diplomskem delu podrobneje predstavimo. Prvo poglavje zajema uvod, v drugem poglavju opredelimo pomen stresa, v tretjem poglavju raziščemo, kateri dejavniki stresa vplivajo na delovno okolje, v četrtem poglavju proučimo strategije premagovanja stresa posameznika in organizacije. V zadnjem delu pa s pomočjo ankete podamo ugotovitve raziskave o vplivu stresa posameznikov v Organizaciji X.
Keywords: stres, vrste stresa, stresni odziv, dejavniki stresa, stres v delovnem okolju, premagovanje stresa
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 1076; Downloads: 151
Full text (1,39 MB)