| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov
Petra Robnik, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Keywords: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Published in DKUM: 09.03.2022; Views: 186; Downloads: 23
.pdf Full text (3,64 MB)

2.
Gospodarski razvoj najmanj razvitih držav
Sara Iseinoski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt govori o gospodarskem razvoju izbranih najmanj razvitih držav. Opredelili smo, kaj sploh pomeni gospodarski razvoj, njegove dejavnike ter kazalnike. Opredelili smo, kaj sploh pomeni najmanj razvita država ter si izbrali pet držav (Afganistan, Etiopija, Nepal, Haiti in Kambodža), katerim smo analizirali dejavnike gospodarskega razvoja.
Keywords: Gospodarski razvoj, najmanj razvite države, dejavniki gospodarskega razvoja
Published in DKUM: 10.06.2021; Views: 554; Downloads: 78
.pdf Full text (992,07 KB)

3.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, master's thesis

Abstract: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Keywords: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 11.03.2021; Views: 413; Downloads: 127
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
Kritični dejavniki uspeha vodenja it projekta
Aleksander Thomas Weingerl, 2020, master's thesis

Abstract: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze. Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja. V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Keywords: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Published in DKUM: 25.08.2020; Views: 522; Downloads: 57
.pdf Full text (2,22 MB)

5.
RAZLIKE V GOVORU PETLETNIH OTROK V OBDOBJU ŠESTIH MESECEV
Sara Mlinarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali razlike v govoru petletnih otrok v času šestih mesecev. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen govorni razvoj otrok, kakšne so značilnosti govornega razvoja, kateri so dejavniki, ki vplivajo na govor otroka, ter kako spodbujamo otrokov govor v družini in kako spodbujamo govor v vrtcu. V empiričnem delu prikazujemo rezultate raziskave, pri kateri smo otroke razdelili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedli smo dve preverjanji. Med prvim in drugim preverjanjem smo z otroki iz eksperimentalne skupine izvajali različne vaje in dejavnosti, s katerimi smo želeli bogatiti govor otrok. S pripovedovanjem na temo prebrane pravljice smo ugotavljali, ali se govor med otroki kontrolne skupine in otroki eksperimentalne skupine razlikuje. Raziskava je pokazala, da se med otroki pojavljajo razlike.
Keywords: razvoj govora, predšolski otrok, dejavniki razvoja govor
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 821; Downloads: 145
.pdf Full text (1,97 MB)

6.
Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev
Jasmina Vandur, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Keywords: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 872; Downloads: 139
.pdf Full text (1,08 MB)

7.
Rast in razvoj podjetja Belta d. o. o.
Katja Pušnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta na podlagi teoretičnih predpostavk proučujemo rast in razvoj izbranega podjetja Belta, d. o. o. Če se vprašamo, kaj je rast podjetja se nam zdi vprašanje preprosto, ampak če skušamo nanj odgovoriti vidimo, da temu še zdaleč ni tako in tudi tako velja za razvoj. Čeprav veliko ljudi meni, da med rastjo in razvojem ni nobene razlike, vendar če se malenkost bolj poglobimo v teoretična izhodišča in primer podjetja ugotovimo, da temu ni tako. Rast je tesno povezana s povečano količino proizvodov in storitev, ki jih podjetja proizvajajo na trgu, vendar podjetje pa raste tudi takrat, kadar poveča svoj dohodek, poveča delovno silo, kupi nove proizvodne stroje itd. Razvoj pa je ciljno usmerjen proces spreminjanja podjetja na boljše. Razvoj se dotika področja procesov v podjetju. V diplomskem delu bomo proučili značilnosti rasti in razvoja, njune razlike, dejavnike rasti, dejavnike razvoja, ovire rasti in ovire razvoja. Osredotočili smo se tudi na življenjski cikel in življenjsko okolje podjetja, ki smo ga proučili glede na zunanje in notranje dejavnike, ki vplivajo na podjetje (s pomočjo tabel IFAS in EFAS), ter strateške dejavnike (s pomočjo matrike SFAS), ki smo jih nato proučili, kako vplivajo na rast in razvoj izbranega podjetja Belta, d. o. o. Vse štiri izbrane hipoteze smo potrdili, saj izbrano podjetje uspešno raste in se razvija, na to pa vplivajo notranji in zunanji dejavniki podjetja, pri svojem poslovanju pa je naletelo tudi na nekaj ovir.
Keywords: rast podjetja, razvoj podjetja, ovire rasti, ovire razvoja, dejavniki rasti, dejavniki razvoja, življenjski cikel podjetja, življenjsko okolje podjetja
Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 1123; Downloads: 195
.pdf Full text (841,05 KB)

8.
Spodbujanje besedišča predšolskih otrok "ob branju" slikovnega gradiva
Anita Žižek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča predšolskih otrok »ob branju« slikovnega gradiva bomo v teoretičnem delu s pomočjo literature predstavili razvoj govora in besedišča v predšolskem obdobju. Dotaknili se bomo tako dejavnikov, ki vplivajo na govorni razvoj in razvoj besedišča, kot tudi tistih, ki zavirajo razvoj besedišča in s tem celostne osebnosti otroka. V empiričnem delu bomo raziskali otrokovo stopnjo znanja na dveh preverjanjih v časovnem razmiku šestih mesecev. Obdelali bomo zmožnosti in znanje poimenovanja sličic z delno pomočjo vzgojiteljice, samostojno poimenovanje predmetov in dejanj ter poimenovanje prvega glasu z delno pomočjo vzgojiteljice. Podatki, pridobljeni v empiričnem delu, bodo prikazali stopnjo razvoja in napredka besedišča otrok med prvim in drugim preverjanjem.
Keywords: razvoj govora, razvoj besedišča, dejavniki govornega razvoja, porajajoča se pismenost
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 935; Downloads: 300
.pdf Full text (986,06 KB)

9.
Vloga občine pri vzpodbujanju razvoja turizma
Janko Virant, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Občina lahko na razvoj turizma vpliva na več načinov. Njeno vlogo in načine, kako lahko vpliva na razvoj, pojasnimo s pomočjo analize kodiranja izvedenih intervjujev. Na medsebojno sodelovanje lahko vpliva več dejavnikov, med drugim tudi vpliv turizma na okolje, zaradi česar so še toliko bolj pomembne informacije in njihova dostopnost splošni javnosti. V teoretičnem delu je opredeljeno medsebojno sodelovanje in vloga Občine v turizmu. Poudarek je tudi na medsebojnem sodelovanju in dejavnikih, ki vplivajo na uspešen razvoj turizma na neki destinaciji. V empiričnem delu je predstavljeno raziskovalno okolje Občine Podčetrtek, kako je Občina in medsebojno sodelovanje vplivalo na razvoj turizma v preteklosti. Ugotovili smo, da je Občina »most« med različnimi interesi lokalnega prebivalstva in turističnih akterjev ter dober posrednik med notranjim in zunanjim okoljem, in sicer ravno zaradi njene pravne opredelitve. Občina lahko s svojimi predlogi in pristojnostmi znatno vpliva na vzpodbujanje razvoja turizma.
Keywords: Občina, sodelovanje, dejavniki razvoja turizma, Podčetrtek
Published in DKUM: 11.10.2017; Views: 1193; Downloads: 335
.pdf Full text (1,22 MB)

10.
Kritični dejavniki uspeha razvoja kompetenc v podjetju
Katja Podgoršek, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Verjamemo, da so vlaganja podjetij v izobraževanja in strokovni ter karierni razvoj zaposlenih in njihovih kompetenc ne le izredno pomembna, temveč tudi nujna. V diplomskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot opis vedenja ali dejavnosti, ki jih lahko opazimo, ko je delo dobro opravljeno. Na primeru podjetja, ki je sistematično pristopilo k razvoju kompetenc zaposlenih, raziskujemo dejavnike, ki vplivajo na uspeh razvoja kompetenc zaposlenih. Kot izhodišče smo si postavili dve hipotezi in sicer, da nižja samokritičnost udeležencev programa vpliva na nižjo stopnjo njihove motivacije za razvoj kompetenc in da pomanjkanje kompetenc s področja vodenja vpliva na nižjo uspešnost programov razvoja kompetenc v podjetju. Predvidevali smo, da je razlog temu (pre)nizka stopnja podpore in pomoči vodij svojim sodelavcem med in po izvedenem usposabljanu. Uporabljena kvalitativna metodologija, ki je temeljila na odkritem opazovanju s popolno udeležbo, skupinskih pogovorih in usmerjenih intervjujih nam je pomagala potrditi obe postavljeni hipotezi.
Keywords: - kompetenca - model kompetenc ali kompetenčni model - program razvoja kompetenc - razvoj kadrov - kritični dejavniki uspeha razvoja kompetenc - kadrovske prakse na področju razvoja kompetenc
Published in DKUM: 28.08.2017; Views: 1080; Downloads: 144
.pdf Full text (1,05 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica