| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 878
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza vpliva dejavnikov uspešnega glasbenega nastopanja študentov razrednega pouka : magistrsko delo
Miša Mlaj, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv različnih dejavnikov na uspešnost glasbenega nastopanja študentov razrednega pouka. V teoretičnem delu smo predstavili pojem glasbenega izvajanja, ki zajema petje in igranje na inštrument, opredelili kriterije uspešnosti glasbenega nastopanja ter proučili vpliv osebnostnih značilnosti, zlasti samozaupanja posameznika, na kakovost izvedbe. Predstavljeni so tudi neposredni in posredni dejavniki, ki lahko vplivajo na uspešnost nastopa. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali vpliv šestih sklopov dejavnikov glede na letnik študija, spol, izkušnje z glasbenim nastopanjem ter povezavo med pogostostjo občutenja treme in posameznimi sklopi dejavnikov. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja vpliv preučevanih dejavnikov na uspešnost glasbenega nastopanja in kateri med njimi imajo večji vpliv. Ugotovili smo, da imajo nekateri dejavniki večji vpliv kot drugi, uspešnost glasbenega nastopanja pa ni odvisna le od enega dejavnika, temveč od prepleta različnih osebnostnih in izkušenjskih značilnosti.
Keywords: dejavniki uspešnega glasbenega nastopanja, glasbeno izvajanje, trema pred glasbenim nastopanjem, psihološki dejavniki v umetnosti, razredni pouk
Published in DKUM: 09.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (3,55 MB)

2.
Učinkovitost izobraževalnih intervencij pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo
Liza Kralj, 2025, master's thesis

Abstract: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo glavni vzrok umrljivosti, družinska anamneza pa je eden najpomembnejših neizogibnih dejavnikov tveganja. Namen je bil ovrednotiti učinkovitost izobraževalnih intervencij zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v PubMed, CINAHL (EBSCOhost), Web of Science ter Cochrane Library. Raziskave smo kritično ocenili z JBI orodjem ter uvrstili v hierarhijo dokazov. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: Analizirali smo 11 raziskav ter oblikovali tri glavne kategorije: učinkovitost intervencij, vlogo družinske anamneze ter oblike in izvedbo intervencij. Podkategorije vključujejo izboljšanje znanja o tveganju, spremembo vedenja, klinične/nebiokemične izide, identifikacijo in vključevanje družinskih članov, motivacijo skozi družinske izkušnje, sistematično zbiranje anamneze, osebno svetovanje in edukacijo ter digitalne in eHealth rešitve. Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije zdravstvenih delavcev učinkovito zmanjšujejo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo. Individualno prilagojeni, multidisciplinarni programi izboljšujejo krvni tlak, lipidni profil, telesno maso ter spodbujajo trajne spremembe življenjskega sloga.
Keywords: srčno-žilne bolezni, družinska anamneza, izobraževalne intervencije, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 20.11.2025; Views: 0; Downloads: 27
.pdf Full text (1,40 MB)

3.
Stresne obremenitve zaposlenih: vpliv velikosti podjetja na raven stresa
Neva Florjančič, 2025, master's thesis

Abstract: Stres nas spremlja na vsakem koraku sodobnega življenja. Bodisi v osebnem življenju, zaradi družinskih odnosov, finančnih skrbi in ostalih sprememb ali v delovnem okolju, kjer podlegamo delovnim zahtevam, časovnim pritiskom, negotovosti zaposlitve in vplivu odnosov z našimi sodelavci in nadrejenimi. Čeprav je kratkoročen stres spodbuden in celo koristen za povečanje motivacije in učinkovitosti, pa lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v resne fizične in psihične posledice. Zaposleni, ki doživljajo visoko raven stresa na delovnem mestu nimajo energije za učenje, rast in sodelovanje v podjetju, prav tako pa ima ta negativen vpliv na njihovo zasebno življenje. Postanejo »izgoreli«, kar se kaže v telesni in duševni izčrpanosti ter posledično povečani odsotnosti z dela. Potemtakem stres vpliva na zadovoljstvo pri delu in uspešnost, kar pa neposredno vpliva tudi na delovanje podjetja. Za podjetje so te posledice večplastne. Poleg neposrednih stroškov, povezanih z bolniškimi odsotnostmi in fluktuacijo kadra, se pojavljajo tudi posredne posledice, kot so zmanjšana produktivnost, učinkovitost, slabša kakovost dela in upad zadovoljstva strank. Dolgoročno lahko pomanjkljivo obvladovanje stresa vpliva na organizacijsko kulturo in ugled podjetja ter zmanjša konkurenčnost na trgu. Zaradi te problematike, smo se odločili v magistrskem delu podrobneje raziskati stres in njegove značilnosti, izgorelost na delovnem mestu ter načine obvladovanja stresa. Osredotočili smo se na dve podjetji; veliko podjetje X in malo podjetje Y. Zastavili smo si šest hipotez, katere smo preverjali s podrobno analizo, tj. na podlagi pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika. Tako smo med seboj primerjali obe podjetji, da bi ugotovili, ali velikost podjetja vpliva na raven stresa, ki ga zaposleni doživljajo na delovnem mestu. Na podlagi odprtega dela anketnega vprašalnika pa smo oblikovali predloge oz. rešitve za podjetja, kako na učinkovite načine zmanjšati raven stresa svojih zaposlenih. Rezultati empiričnega dela so pokazali, da imajo na raven stresa zaposlenih ključen vpliv predvsem delovne obremenitve, plače, ugodnosti in napredovanja ter način vodenja, pri čemer se te bistveno ne razlikujejo glede na velikost podjetja. V podjetju X se kot najmočnejši stresorji izkazujejo delovne obremenitve in časovni pritiski, med katerimi zaposleni še posebej izpostavljajo odgovorno in zahtevno delo. V podjetju Y pa izstopa vir stresa povezan s plačami, ugodnostmi in napredovanji, pri čemer zaposleni menijo, da napredovanja ne temeljijo na znanju in trudu, ter da nimajo možnosti za nadaljni karierni razvoj. V obeh podjetjih so poudarili razmišljanje o službi izven delovnega časa, kar potrjuje, da je stres na delovnem mestu močno povezan z neravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem. Na osnovi zgoraj omenjenih rezultatov smo s preverjanjem hipotez problem le dodatno potrdili. Preobremenjenost zaradi obsega dela je izrazitejša pri zaposlenih v manjšem podjetju, medtem ko se v velikem podjetju kot pomemben stresor kaže predvsem neučinkovita organizacija dela. Prav tako se je delno potrdilo, da so v manjšem podjetju medosebni odnosi boljši in da zaposleni v velikem podjetju doživljajo več nezadovoljstva glede plač, ugodnosti in napredovanj, čeprav rezultati niso povsem izpolnili zastavljenih kriterijev. Ugotovili smo še, da delovni pogoji ne predstavljajo večjega vira stresa, kot smo predvidevali, prav tako pa razlike v razmejitvi poklicnega in zasebnega življenja med podjetjema niso bile statistično potrjene.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, raven stresa, stresni dejavniki, malo podjetje, veliko podjetje.
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 13
.pdf Full text (3,12 MB)

4.
Uporaba metod AHP in Delphi za določanje ključnih nabavnih dejavnikov pri organizaciji prireditev : primer maturantskih plesov : primer maturantskih plesov
Sergeja Kuzman, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko izbire ključnih nabavnih dejavnikov pri organizaciji maturantskih plesov, ki predstavljajo specifično vrsto prireditev z visokimi zahtevami glede kakovosti, zanesljivosti in časovne usklajenosti. Namen raziskave je bil identificirati in ovrednotiti dejavnike, ki so najpomembnejši pri odločanju o izbiri dobaviteljev. V raziskavi sta bili uporabljeni metoda Delphi za identifikacijo dejavnikov ter metoda analitičnega hierarhičnega procesa (ang. Analytical Hierarchy Process, v nadaljevanju: AHP) za določitev njihove relativne pomembnosti. Na podlagi mnenj strokovnjakov s področja organizacije prireditev maturantskih plesov smo oblikovali hierarhični model odločanja, ki vključuje kriterije, kot so cena, kakovost, zanesljivost, prilagodljivost, časovna razpoložljivost, etika in trajnost. Rezultati so pokazali, da so zanesljivost, kakovost in časovna razpoložljivost dobaviteljev ključni dejavniki, ki odločilno vplivajo na uspešno izvedbo maturantskih plesov. Metoda Delphi je že po prvem krogu omogočila dosego soglasja med strokovnjaki, medtem ko je analiza AHP potrdila konsistentnost ocen (CR < 0,1). Na podlagi rezultatov smo prišli do zaključkov in oblikovali model, ki lahko služi kot podpora pri strateškem nabavnem odločanju v prireditveni dejavnosti ter predstavlja prispevek k razvoju večkriterijskega odločanja v praksi.
Keywords: AHP, Delphi metoda, ključni nabavni dejavniki, organizacija, maturantski plesi
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 15
.pdf Full text (2,14 MB)

5.
Psihološki dejavniki uspeha v podjetništvu
Maša Mori, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 14
.pdf Full text (1,77 MB)

6.
Dejavniki uspeha in neuspeha start-up podjetij ter vloga podjetniških inkubatorjev
Tilen Lamut, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava dejavnike uspeha in neuspeha start-up podjetij ter vlogo podjetniških inkubatorjev pri podpori start-up podjetjem v Sloveniji. V teoretičnem delu sta predstavljena pomen in definicija start-up podjetij, prav tako so razdelani dejavniki uspeha in neuspeha ter razvojne faze start-up podjetij. Poseben poudarek je namenjen podjetniškim inkubatorjem, njihovim oblikam podpore in vplivu na rast podjetij. Empirični del temelji na anketni raziskavi med slovenskimi start-upi. Rezultati kažejo, da je za večjo zaznano koristnost inkubatorja in večji prispevek k uspehu podjetja pomembnejša predvsem raznolikost oblik sodelovanja (npr. mentorstvo, delavnice, mreženje) kot pa sama dolžina vključevanja, saj je daljše sodelovanje med podjetji redkejše. Kot glavni dejavnik tveganja za neuspeh je bilo prepoznano pomanjkanje dostopa do kapitala, medtem ko se neučinkovitost ekipe ni izkazala kot pomembno tveganje. Na zunanji ravni so podjetniki kot največje ovire izpostavili zapleteno birokracijo, omejen dostop do kapitala in težave pri pridobivanju kupcev, kot ključne priložnosti za izboljšanje pa vidijo boljšo dostopnost financiranja, poenostavitev administrativnih postopkov in krepitev podjetniške kulture.
Keywords: start-up podjetje, dejavniki uspeha, dejavniki neuspeha, podjetniški inkubator, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
.pdf Full text (2,29 MB)

7.
Depresivna motnja – tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege
Lana Zarič, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Pojav depresivne motnje pri študentih zdravstvene nege vpliva na kasnejši razvoj samomorilnih misli in poveča tveganje za dejanje samomora. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv depresije na tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege. Metode: Opravljen je pregled strokovne literature z rabo treh mednarodnih podatkovnih baz: Science Direct, PubMed in SAGE. Potek iskanja literature je prikazan tabelarno ter dodatno predstavljen v diagramu PRISMA. Moč dokazov je bila opravljena po piramidni hierarhiji dokazov. Sinteza je bila opravljena s pomočjo tematske analize. Rezultati: V končno analizo smo vključili dvanajst raziskav. S tematsko analizo smo ustvarili dve kategoriji v povezavi z dvema podkategorijama: psihološki dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (depresija kot osrednji motiv dejavnika tveganja ter samomorilne misli in vedenje) ter družbeni, osebni, akademski in vedenjski dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (družbeni in osebni dejavniki tveganja ter akademski in vedenjski dejavniki tveganja). Rezultati kažejo na močno povezavo med depresivno simptomatiko in pojavnostjo samomorilnosti pri študentih zdravstvene nege. Razprava in zaključek: Pregled literature opozarja in potrjuje povezanost depresivne motnje s samomorilnimi mislimi pri študentih zdravstvene nege. Ključno je pravočasno prepoznavanje simptomov (preventiva), razvoj ustreznih preventivnih programov (podpora) v šolskem okolju in preprečevanje nastanka samomorilnih misli pri študentih zdravstvene nege.
Keywords: duševno zdravje, obvladovanje depresije, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 16
.pdf Full text (1,63 MB)

8.
Zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Kodila d. o. o.
Jelena Miletić, 2025, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Kodila d. o. o. Namen raziskave je bil preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v tem podjetju ter ugotoviti, kateri so dejavniki, ki najbolj, oziroma najmanj, vplivajo na njihovo zadovoljstvo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno opisali zadovoljstvo zaposlenih in ključne dejavnike, ki nanj vplivajo. Poudarili smo tudi pomen merjenja zadovoljstva in posledice nezadovoljstva zaposlenih v organizaciji. V empiričnem delu smo na podlagi kvantitativne metode opravili raziskavo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo ankete, ki je bila poslana vsem zaposlenim v organizaciji. Rezultati kvantitativne raziskave kažejo, da so zaposleni na splošno zadovoljni v podjetju Kodila d. o. o., pri čemer so dejavniki, ki prispevajo k največjemu zadovoljstvu, varnost zaposlitve ter odnos z nadrejenimi. Rezultati so pokazali tudi, da organizacija dela, tempo dela ter višina plače vplivajo na nezadovoljstvo zaposlenih in da ta področja potrebujejo več pozornosti. Na podlagi ugotovitev raziskave so podjetju predstavljeni predlogi za izboljšavo stanja.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, merjenje zadovoljstva, dejavniki zadovoljstva, Kodila d. o. o.
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
Vpliv dejavnikov osebnega življenja na poklicno življenje
Maja Kugić, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Povprečna oseba preživi na delovnem mestu približno tretjino svojega življenja. Da bi bili v svojem poklicnem življenju uspešni in bi obenem preprečili negativne vplive dela na zasebno življenje, je ključnega pomena vzpostaviti ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Na podlagi domače in tuje literature smo proučili usklajevanje teh dveh področij. Osredotočili smo se na opredelitev dejavnikov osebnega življenja, kot so oddaljenost bivališča od delovnega mesta, otroci, podpora zakonskega partnerja ter spol, in njihov vpliv na uspešnost izpolnjevanja poklicnih obveznosti. Želeli smo pridobiti vpogled v izkušnje zaposlenih pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter prepoznati dejavnike, ki najbolj vplivajo na to ravnovesje. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razposlali med zaposlene posameznike, zbrali podatke o njihovem doživljanju usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja. Skozi analizo zbranih odgovorov smo ugotovili, da med zaposlenimi ni bistvenih razlik glede na to, ali imajo otroke ali ne oziroma ali so samski ali v partnerskem razmerju. Večina anketirancev prav tako ne doživljaja stresa zaradi časa, ki ga porabijo za pot na delo. Rezultati pa so pokazali, statistično značilne razlike med spoloma pri zaznavanju težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Ugotovili smo, da obstajajo potrebe po večji podpori zaposlenim, zlasti ženskam, pri usklajevanju različnih življenjskih vlog. Priporočamo, da organizacije razmislijo o uvedbi bolj fleksibilnih oblik dela, spodbujanju enakomerne porazdelitve družinskih obveznosti med vsemi družinskimi člani.
Keywords: osebno življenje, poklicno življenje, dejavniki osebnega življenja, usklajevanje, zadovoljstvo
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
Percepcija in implementacija krožnega gospodarstva med študenti : empirična raziskava na Univerzi v Mariboru
Gabrijela Ristić, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vse hitrejšega načina življenja, še posebej mladih ljudi, kot so študentje, se postavlja vprašanje, koliko je okolje okoli nas primerno za zdravo življenje in razvoj. Nekatere raziskave so pokazale, da je krožno gospodarstvo zelo pomembno za izboljšanje načina življenja in s tem tudi okolja, v katerem živimo. V tem raziskovalnem delu smo preverili, kateri so ključni dejavniki krožnega gospodarstva, ki jih študentje uporabljajo pri svojih vsakodnevnih dejavnostih. Na osnovi strategije 9R smo študentom pripravili anketo s trditvami, ki temeljijo na dejavnikih krožnega gospodarstva. Rezultati analize so pokazali, da študentje vsekakor uporabljajo dejavnike krožnega gospodarstva v svojih vsakodnevnih dejavnostih. Ugotovili smo tudi, da študentje veliko večji pomen pripisujejo zmanjševanju količine odpadkov, obnovi in ponovni uporabi, recikliranju ter popravljanju in vzdrževanju izdelkov kot nekaterim drugim dejavnikom, kot je kompostiranje bioloških odpadkov.
Keywords: krožno gospodarstvo, kazalci krožnega gospodarstva, ključni dejavniki KG, empirična analiza
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
.pdf Full text (2,77 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica