| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 712
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Gospodarski razvoj najmanj razvitih držav
Sara Iseinoski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt govori o gospodarskem razvoju izbranih najmanj razvitih držav. Opredelili smo, kaj sploh pomeni gospodarski razvoj, njegove dejavnike ter kazalnike. Opredelili smo, kaj sploh pomeni najmanj razvita država ter si izbrali pet držav (Afganistan, Etiopija, Nepal, Haiti in Kambodža), katerim smo analizirali dejavnike gospodarskega razvoja.
Keywords: Gospodarski razvoj, najmanj razvite države, dejavniki gospodarskega razvoja
Published: 10.06.2021; Views: 63; Downloads: 7
.pdf Full text (992,07 KB)

2.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, master's thesis

Abstract: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Keywords: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Published: 19.04.2021; Views: 74; Downloads: 25
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, master's thesis

Abstract: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Keywords: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Published: 11.03.2021; Views: 95; Downloads: 33
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole
Martina Domanjko, 2021, master's thesis

Abstract: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije. Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Keywords: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Published: 12.02.2021; Views: 202; Downloads: 44
.pdf Full text (3,13 MB)

5.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Keywords: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Published: 09.02.2021; Views: 181; Downloads: 77
.pdf Full text (2,01 MB)

6.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Keywords: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Published: 02.02.2021; Views: 171; Downloads: 58
.pdf Full text (789,55 KB)

7.
Analiza nakupnih dejavnikov na primeru obiska nogometne tekme
Andraž Velkavrh, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Številne obveznosti in dolžnosti krojijo naš način življenja, zato je sprostitev za vsakega izmed nas izrednega pomena. Eden od načinov sprostitve je zagotovo šport. Veliko ljudi se z njim ukvarja aktivno, bodisi rekreativno bodisi profesionalno, mnogi pa ga spremljajo pasivno, na primer prek televizijskih zaslonov ali v živo. Nogomet je prvovrstni primer športa, ki je popularen povsod po svetu, ter medijsko in ekonomsko odlično podprt. Obiskovanje nogometnih tekem predstavlja za nogometne navdušence strast, radost, zadovoljstvo in nepozabne spomine. Kljub temu ni vse tako idealno, saj nogometni funkcionarji opažajo, da primanjkuje ljudi na nogometnih stadionih. Nakupnih dejavnikov, ki vplivajo na ogled nogometnih tekem, je ogromno, na primer cene, kvaliteta nogometnih tekem, infrastruktura, vreme, lokacija, rezultati ter pripadnost določenemu klubu. V prvem delu diplomskega projekta (tj. teoretični del) se bomo osredotočali predvsem na marketinško teorijo. Najprej bomo spoznali marketinški splet (4P), in sicer izdelek, ceno, marketinško komuniciranje ter marketinške poti. Spoznali bomo tudi nakupni proces ter njegovih 6 faz – od prepoznavanja potreb do ponakupnega vedenja. Odjemalčevo vedenje bomo podrobneje predstavili kasneje, ko bomo govorili o psiholoških, osebnih, kulturnih in družbenih dejavnikih, ki nanj vplivajo. V praktičnem delu bomo spoznali vprašalnik, ki smo ga uporabili za našo raziskavo. Odkrivali smo tiste dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje nogometne tekme. Kaj je tisto, kar ljudi privabi na tekmo, ter obratno, kaj jih odbija od le-te. Izkazalo se je, da je najpomembnejši dejavnik sama vsebina tekme, kvaliteta tekme, nenazadnje je pomembno tudi, ali gre za derbi ali ne. V zaključku bomo pregledali zastavljene hipoteze, jih potrdili oziroma zavrgli ter predlagali, kako zmanjšati problem nizke udeležbe na nogometnih prizoriščih.
Keywords: nogomet, marketinški splet, nakupni proces, odjemalčevo vedenje, vprašalnik, nakupni dejavniki
Published: 07.01.2021; Views: 138; Downloads: 31
.pdf Full text (1,21 MB)

8.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Keywords: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Published: 24.12.2020; Views: 322; Downloads: 91
.pdf Full text (1,54 MB)

9.
Mnenje strašev, kdaj prenehati z dojenjem
Tanja Leva, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Uvod: Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je sestavljeno iz sestavin, ki so popolnoma prilagojene za rast in razvoj dojenčka. SZO priporoča, da se otroci dojijo izključno do 6. meseca starosti in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljujejo do 2. leta ali še dlje, če to ustreza materi in otroku. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 274 anketirancev, ki imajo vsaj enega otroka. Rezultate smo analizirali s programom IBM SPSS 24.0 ter jih uredili in prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word, v obliki tabel in grafikonov Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina mater svoje otroke doji (98 %), vendar se ob odpustu iz porodnišnice izključno doji 68,6 % otrok. Starši imajo različna mnenja, kako dolgo dojiti otroka. Največkrat je prevladoval odgovor do 1. leta – to meni več kot polovica staršev (53,9 %). Nekaj staršev meni do 2. leta (22,4 %) in do 6. meseca (14,1 %). Razprava in sklep: Dojenje zahteva veliko spretnosti in znanja. Kljub številnim težavam, ki se pojavijo, morajo matere pri tem vztrajati. Imeti morajo podporo partnerja in družine. Veliko žensk je še vedno premalo informiranih in posledično zaradi tega tudi hitreje preneha z dojenjem, kot bi lahko sicer.
Keywords: dojenje, prenehanje dojenja, dejavniki, težave, dojenje v Sloveniji
Published: 24.12.2020; Views: 225; Downloads: 48
.pdf Full text (536,59 KB)

10.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Keywords: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Published: 24.12.2020; Views: 219; Downloads: 41
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.45 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica