1. Motivacija zaposlenih za dodatno izobraževanje v podjetju XKlara Pintar, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali in raziskovali motivacijo za izobraževanje zaposlenih v podjetju X, ki je eden največjih trgovcev z urami in modnim nakitom v regiji. Ker podjetje X deluje v panogi, kjer se povpraševanje in ponudba dnevno spreminjata ter je obenem konkurenca zelo močna, je treba zaposlene ustrezno izobraževati za doseganje boljših poslovnih rezultatov.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kaj najbolj motivira ali ovira zaposlene pri izobraževanju ter na katerih področjih in kdaj bi si želeli izobraževanja. Za željo po dodatnem izobraževanju sta pri posamezniku ključna spodbudna motivacija in jasen razlog za udeležbo.
Diplomsko delo zajema teoretično opredelitev motivacije, izobraževanja in obstoječih motivacijskih teorij. V nadaljevanju sledijo predstavitev podjetja X ter izvedba raziskave in diskusija rezultatov. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, medtem ko smo v empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali stanje v podjetju X. Pridobljene rezultate smo nato prikazali v tabelah in grafih z uporabo različnih statističnih metod.
Ob koncu diplomskega dela smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da zaposlene za dodatno izobraževanje najbolj motivirata osebno zadovoljstvo in prispevek k lastnemu razvoju. Največjo oviro predstavlja preobremenjenost. Zaposleni bi si želeli pridobiti največ znanja na področju tujih jezikov in komunikacijskih veščin. Najraje bi se izobraževali v službenem času, v obliki praktičnih delavnic, predavanj in skupinskih izobraževanj.
Podatki bodo podjetju X v pomoč pri odločitvi, na katera izobraževanja naj se osredotoči in kdaj naj jih začne izvajati. Prav tako bomo pridobili informacije o tem, katera področja in oblike zaposleni najbolj potrebujejo. Keywords: motivacija, izobraževanje, izobraževanje zaposlenih, motivacijski dejavniki, zaposleni Published in DKUM: 24.04.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,44 MB) |
2. Planiranje politike podjetja in strateškega razvoja na primeru podjetja Lesdom d.o.o.Gašper Žižek, 2025, master's thesis Abstract: V današnjem poslovnem okolju so podjetja nenehno soočena s hitrimi in z nepredvidljivimi spremembami, ki jih morajo hitro zaznati in se nanje učinkovito odzvati. Prilagajanje tem spremembam je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti in dolgoročne rasti. Da bi ostala konkurenčna, morajo podjetja ne le reagirati na spremembe, temveč tudi proaktivno iskati priložnosti za rast in razvoj. S stalnim spremljanjem tržnega okolja, inovacijami ter prilagajanjem strategij lahko podjetja izkoristijo spremembe v svojo korist, prepoznajo nove trende in potrebe na trgu ter jih pretvorijo v uspešne poslovne strategije. Tako se podjetja, ki uspešno izkoriščajo spremembe in nenehno iščejo možnosti za rast, bolje pozicionirajo za dolgoročni uspeh na vedno bolj dinamičnem trgu.
Magistrsko delo z naslovom "Planiranje politike podjetja in strateškega razvoja na primeru podjetja Lesdom d.o.o." obravnava nujnost nenehnega prilagajanja strategij zaradi stalnih sprememb na trgu. Delo poudarja pomen proaktivnega spremljanja tržnega okolja in učinkovitega odzivanja na te spremembe. Raziskujemo teoretične osnove strateškega managementa in politike podjetja ter njihovo aplikacijo v praksi na primeru podjetja Lesdom d.o.o., pri čemer posvečamo posebno pozornost viziji, poslanstvu, ciljem in strategijam podjetja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo preučili postopek in elemente, ki jih potrebujemo v postopku planiranaja politike podjetja v MER modelu integralnega managementa, prav tako bomo spoznali planiranje razvoja podjetja na ravni strateškega managementa in s tem povezane procese in metode planiranja razvoja na ravni strateškega managementa.
V empiričnem delu bomo spoznali in proučili družinsko podjetje Lesdom d.o.o. in njegovo možnost razvoja. Za podjetje bomo podali predloge glede politike podjetja ter predstavili predlog razvoja podjetja. Keywords: politika podjetja, strateški management, družinsko podjetje, zunanji in notranji dejavniki, okolje podjetja, družinsko podjetje, Lesdom d.o.o. Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (2,03 MB) |
3. Vloga naprednih tehnologij v inženiringu poslovnih sistemov2025 Abstract: Poslovni sistemi se konstantno soočajo z neprestano potrebo po organizacijskih spremembah, da bi v spreminjajočem poslovnem okolju ostali še naprej učinkoviti, uspešni in konkurenčni. Ena od možnih poti je uporaba naprednih tehnologij, razvitih z namenom uporabe velike količine dostopnih podatkov, da bi olajšali delo in izboljšali poslovanje poslovnih sistemov. V ta namen avtorji v svojih poglavjih predstavljajo osnove različnih naprednih tehnologij. Na podlagi pregledov literature in izvedenih raziskav bralcem približajo možnosti praktične uporabe naprednih tehnologij v različnih poslovnih sistemih. V svojih poglavjih avtorji razpravljajo o potencialih in trenutnih izzivih uporabe napredne tehnologije. Med ključne dejavnike uspeha napredne tehnologije uvrščajo vodenje, celovito strategijo, organizacijsko strukturo in kulturo, sodelovanje vseh deležnikov ter pripravljenost na učenje in upoštevanje dobrih praks. Samo z dobrim razumevanjem potenciala naprednih tehnologij in ob natančnem upoštevanju smernic za uporabo lahko pričakujemo, da bo napredna tehnologija uspela izboljšati poslovne sisteme. Keywords: organizacija, poslovni procesi, razvoj, trajnost, napredne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, pametna tovarna, ključni dejavniki Published in DKUM: 21.02.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (10,66 MB) This document has many files! More... |
4. Eksperimentalno preverjanje preferenčnih mirovališč in interakcija dveh morfotipov samcev navadnega matije, Phalangium opilio Linnaeus, 1758 (Opiliones, Phalangiidae) : Magistrsko deloTina Marshall, 2024, master's thesis Abstract: Navadni matija (Phalangium opilio) je splošno razširjena vrsta suhih južin, za katero je značilen trimorfizem, V tej raziskavi smo proučevali preferenčna mirovališča morfotipov samcev na rastlinah in različnih tipih podlag na poskusnih stolpih v povezavi z okoljskimi dejavniki. Prav tako smo opazovali interakcije, beležili vedenjske vzorce ter ugotavljali morebitne razlike v vedenju med morfotipoma. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije ali različnih ekoloških preferenc morfotipov. Za izvedbo poskusov smo na prostem postavili dve eksperimentalni areni. V vsako smo za poskuse preverjanja preferenčnih mirovališč na rastlinah zasadili sadike melonaste hruške (Solanum muricatum). Za preverjanje preference do različnih tipov podlag pa smo v areni postavili poskusna stolpa, ki sta imela na vsaki stranici nameščene štiri vrste podlag. Snemanje interakcij med osebki smo izvajali v terariju v laboratoriju. Ugotovili smo, da se dolgorogi in kratkorogi samci razlikujejo v izbiri mirovališč na rastlinah. Kadar sta bila v areni oba morfotipa hkrati, so kratkorogi samci izbirali mirovališča višje na rastlinah. To je posledica intraseksualne kompeticije, saj smo ugotovili, da morfotipa nimata različnih mikroklimatskih preferenc. Oba morfotipa sta največkrat mirovala na betonu in lesu na severni strani poskusnih stolpov. Morfotipa sta se na poskusnih stolpih razlikovala v prostorski in mikroklimatski niši. Kratkorogi samci so ob odsotnosti dolgorogih mirovali nižje, na določenih podlagah in straneh poskusnih stolpov pa so izbirali tudi toplejša in vlažnejša mirovališča kot slednji. Največ spopadov glede na število interakcij je bilo med pari dolgorogih samcev. Morfotipa samcev se v vedenjskih vzorcih med spopadi sicer nista razlikovala, so pa dolgorogi samci pogosteje izkazovali agresivno vedenje. Na osnovi poskusov in opazovanja vedenja lahko zaključimo, da je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije, ne pa različnih ekoloških preferenc morfotipov. Keywords: dimorfizem samcev, intraseksualna kompeticija, okoljski dejavniki, pajkovci, prostorska niša Published in DKUM: 17.12.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,55 MB) |
5. Študija globalnega startup okolja: Silicijeva dolinaTjaša Žgank, 2024, undergraduate thesis Abstract: Silicijeva dolina leži v Kaliforniji in je središče tehnoloških inovacij in podjetništva. Je dom številnih uspešnih startupov in s svojim uspehom privablja zanimanje celega sveta. Njeno podporno okolje je izjemno uspešno in edinstveno. Dolino zaznamuje izjemen razvoj, saj je bila še pred manj kot sto leti območje velikih kmetijskih površin, danes pa velja za eno najbolj opazovanih in posnemanih podjetniških okolij. Zaradi svoje atraktivnosti privablja investitorje in nadobudne talente iz celega sveta.
V diplomskem delu smo preverili, kakšne so značilnosti podpornega okolja in kaj je tisto, kar daje tako velik pomen. V teoretičnem delu smo spoznali razvoj doline, trende, obstoječa inovativna startup podjetja ter v kolikšni meri tehnološki sektor vpliva na gospodarstvo. Večji poudarek smo dali podpornemu okolju, torej ugotavljanju, kakšna je podpora iz okolja za tamkajšnja podjetja. Najbolj nas je zanimalo, kakšno je politično in pravno okolje, ali so podjetja res tako močno tehnološko usmerjena ter kakšne so možnosti financiranja startup podjetij.
Ugotovili smo, da je za uspeh okolja Silicijeve doline odgovorna razvitost vseh dejavnikov. Tamkajšnje podporno okolje deluje kot ekosistem. Startupi imajo že od samega začetka dobro dispozicijo, bodisi da gre za politično, ekonomsko, družbeno, kulturno, tehnološko, okoljsko ali pravno. Obstaja nekaj omejitev, vendar te niso velike in podjetja v večji meri ne ovirajo pri doseganju uspeha. Prav tako smo ugotovili, da je resnično velik pomen na tehnologiji. Odkar je prišla na obzorje tehnologija je vse usmerjeno k njeni podpori. Vplivni posamezniki in podjetja so naredili vse, da bi tehnologiji omogočili prosto pot. K razvoju so veliko prispevala tudi podjetja sama. Keywords: Silicijeva dolina, tehnološka podjetja, startup, okolje, dejavniki, podpora. Published in DKUM: 13.12.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,95 MB) |
6. Zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisomAmer Haseljić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki povečuje tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi kroničnega vnetnega procesa. Ateroskleroza je pogost zaplet revmatoidnega artritisa, ki prispeva h kardiovaskularnim boleznim. V zaključnem delu smo želeli predstaviti zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled literature za identifikacijo člankov, ki obravnavajo izobraževalne programe za bolnike z revmatoidnim artritisom o preprečevanju ateroskleroze. Uporabljena je bila PIO metoda za iskanje literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in Cochrane Library. Prikaz poteka procesa iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Zbrani podatki so analizirani z vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo je vključenih 7 člankov, ki so pokazali različne izobraževalne pristope za izboljšanje znanja bolnikov o dejavnikih tveganja za aterosklerozo. Programi so vključevali telesno aktivnost, prehranske spremembe in razumevanje vpliva zdravil na tveganje za kardiovaskularne bolezni.
Razprava in zaključek: Raziskave so kažejo, da izobraževalni programi lahko znatno povečajo znanje bolnikov o tveganjih za aterosklerozo in spodbudijo spremembe v življenjskem slogu. Prilagojeni izobraževalni pristopi, ki vključujejo strokovnjake in raznolike metode učenja, so ključni za uspeh programov. Nadaljnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke teh programov na klinične izide bolnikov z revmatoidnim artritisom. Keywords: revmatoidni artritis, ateroskleroza, dejavniki tveganja, zdravstvenovzgojno delo Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,60 MB) |
7. Napovedni dejavniki razvoja nemotoričnih fenotipov parkinsonove bolezniTimotej Petrijan, 2024, doctoral dissertation Abstract: Cilj te raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja, prodromalne simptome, nemotorične simptome (NMS) in motorične simptome (MS) kot napovedne dejavnike za različne nemotorične fenotipe Parkinsonove bolezni (PB). Skupno 168 bolnikov je opravilo celovite preglede NMS in MS. Bolniki so bili na podlagi novo zasnovanih vključitvenih kriterijev razvrščeni v skupine treh NMS fenotipov (kortikalni, limbični in možgansko-debelni). Identificirali smo 38 (22,6%) bolnikov s kortikalnim fenotipom, 48 (28,6%) z limbičnim in 82 (48,8%) bolnikov z možgansko-debelnim fenotipom. Nadalje je bilo izvedeno podatkovno vodeno združevanje kot alternativni pristop klasifikacije, ki temelji na metodah strojnega učenja. Primerjali smo oba klasifikacijska pristopa za doslednost. Pearsonov hi-kvadrat test neodvisnosti je pokazal, da sta bila oba pristopa povezana z veliko velikostjo učinka (ꭓ2(8) = 175.001, p < 0.001, Cramerjev V = 0.722). Demografski in klinični profili so se pomembno razlikovali med NMS fenotipi in nam lahko predstavljajo diagnostične napovedne dejavnike za razvoj posameznega fenotipa. Novo zasnovani kriteriji imajo potencial kot poenostavljeno orodje za prihodnje klinične raziskave NMS fenotipov PB. Keywords: Parkinsonova bolezen, nemotorični fenotipi, a priori klasifikacija, analiza grozdov, napovedni dejavniki Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 24
Full text (6,11 MB) |
8. Značilnosti ekonomske neenakosti v izbranih evropskih državahJan Komperšak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost. Keywords: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki. Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (2,78 MB) |
9. Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazovTajda Tušek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazov je dokaj neraziskana tematika v svetu. V zadnjem času je na to temo nastalo kar nekaj raziskav, predvsem na Kitajskem, saj so podatki za takšne vrste raziskav tam veliko bolj javno dostopni kot pa v drugih državah po svetu. Obrovnavana tema v diplomskem delu je zato prav vpliv različnih povezav, ki jih revizorji vzpostavijo tekom odraščanja v domačem kraju kot tudi tekom šolanja.. V začetku diplomske naloge smo opredelili revizijo računovodskih izkazov ter načela, ki jih mora upoštevati vsak revizor, ki želi biti uspešen pri svojem delu. V nadaljevanju pa smo se osredotočili predvsem na povezave v domačem kraju in na povezave, ki so nastale zaradi skupne izobrazbe ter kako prav te povezave vplivajo na računovodske izkaze. Ugotovili smo, da v veliki večini povezave med revizorji negativno vplivajo na računovodske izkaze in kakovost revizije, saj je velikokrat ogrožena nedovistnost revizorja, edina poziitvna stvar, ki jo prinašajo povezave med revizorji je izboljšanje komunikacije in zmanjšanje asimetrije Keywords: revizor, revizija, vezi, socialne vezi, šolske vezi, alumni, revizijska komisija, direktor, vodja finančne funkcije, dejavniki Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,90 MB) |
10. Dejavniki ESG in finančna uspešnost podjetjaAltina Bajraktaraj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo preučuje vpliv okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) dejavnikov na finančno uspešnost podjetij. ESG dejavniki so ključni za trajnostno in odgovorno poslovanje, kar postaja vedno pomembnejše za vlagatelje in podjetja. Analiza obstoječih študij je pokazala, da dobra korporativna uprava, ki vključuje transparentnost, odgovornost in etičnost vodenja, pozitivno vpliva na vrednost delnic podjetja. Vključitev ESG dejavnikov v poslovne strategije tako ne prispeva le k bolj trajnostnemu in odgovornemu poslovanju, temveč tudi k dolgoročni finančni uspešnosti podjetij.
Naloga opozarja na vse večji pomen ESG dejavnikov za vlagatelje, ki pri svojih naložbenih odločitvah vedno bolj upoštevajo trajnostne prakse podjetij.
Skozi diplomsko nalogo smo teleli ugotoviti, ali podjetja z višjimi ESG ocenami dosegajo boljše finančne rezultate, kot so višja donosnsot naložb, dobiček in vrednost delnic. Keywords: ESG dejavniki, okoljski dejavniki, družbeni dejavniki, upravljavski dejavniki Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 42
Full text (1,65 MB) |