| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Problematika železniških pragov
Klemen Meh, 2020, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi so predstavljeni rezultati sinhronizacije dveh različnih meritev (merilne tehtnice ter meritve kinematičnih in mehanskih parametrov odziva praga). Raziskava predstavlja majhen prispevek k CRP projektu, ki se ukvarja z izdelavo inovativnega železniškega praga. Ukvarjali smo se z vrednotenjem zunanje obtežbe na enem merilnem mestu na progi Divača−Koper. Končni rezultat raziskave je grafična predstavitev sinhroniziranih rezultatov dveh meritev. Ugotovili smo, da se sinhronizirane meritve ujemajo s splošnimi zakonitostmi dinamike konstrukcij pri diskretnih sistemih z več prostostnimi stopnjami, kjer maksimumi količin ne nastopajo vsi v istem času. Posledično največja obtežba na prag nastopi v situacijah, ko obravnavani prag prevzame večino obtežbe osi.
Keywords: vlakovna kompozicija, tirnica, železniški pragovi, degradacija tolčenca, dinamične obremenitve, relaksacija tirne grede
Published: 01.09.2020; Views: 308; Downloads: 74
.pdf Full text (2,31 MB)

2.
Tla, varnost tal in globalni varnostni izzivi
Kristina Zorko, 2020, master's thesis

Abstract: Tla lahko zelo poenostavljeno razumemo kot preperel in spremenjen površinski sloj Zemljine skorje. Je zmes zdrobljenih kamnin in organskih snov in omogoča pridelavo (hrane, krme industrijskih, energetskih, zdravilnih in drugih rastlin), filtrira vodo, transformira hranila ter nevtralizira in razgrajuje onesnaževala. Degradirana tla imajo poslabšano sposobnost sekvestracije ogljikovega dioksida, zato prihaja do večjih izpustov CO2 v ozračje. V degradiranih tleh je močno zmanjšana tudi biotska raznovrstnost. Tla lahko neposredno povežemo z več globalnimi varnostnimi izzivi, saj so ključni člen pri zagotavljanju prehranske, vodne in energetske varnosti. Ker so tla dom največjega števila različnih organizmov so izjemnega pomena pri varstvu biotske raznovrstnosti. Vplivajo na klimatske spremembe in pogostost nekaterih naravnih nesreč (plazovi, suše, poplave). So zelo pomemben dejavnik zagotavljanja in ohranjanja zdravja ljudi in živali, saj sta od tal odvisni količina in kakovost hrane. Tla so lahko vir patogenov in drugih zdravju škodljivih snovi. So tudi osnova za izdelavo nekaterih zdravil in drugih koristnih aktivnih snovi, ki se uporabljajo tudi v kozmetični industriji . So eden izmed dejavnikov, ki lahko potencira nevarnost oboroženih konfliktov in vpliva na migracijske tokove na nacionalni in mednarodni ravni. Z vidika varnosti lahko pojem »Varnost tal« opredelimo s pomočjo petih dimenzij. To so sposobnost, trenutno stanje, vrednost, povezljivost in zakonsko varstvo.
Keywords: magistrska dela, tla, varnost, degradacija tal, globalni varnostni izzivi
Published: 28.05.2020; Views: 233; Downloads: 28
.pdf Full text (873,69 KB)

3.
Sinteze v sistemu Bi2O3/MoO3 z uporabo različnih metod in termična karakterizacija produktov
Nermin Sinanović, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati bizmut molibdenove nanodelce z različnimi metodami ter oceniti fotokatalitsko učinkovitost enega izmed produktov pri razbarvanju RhB ob prisotnosti vidne svetlobe. Prvi sklop eksperimentalnega dela je zajemal sintezo bizmut molibdenovih nanodelcev z različnimi kristalnimi strukturami . Pri tem smo uporabljali mehanokemijsko, hidrotermalno, sonokemijsko in metodo nizko temperaturne taline soli (LTMS). Pripravljeni produkti so bili karakterizirani z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG), presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) in termogravimetrično analizo (TGA). Fotokatalitsko aktivnost bizmut molibdenovega kristala smo ocenili z izvedbo fotokatalitske degradacije rodamina B pri sobni temperaturi pod vplivom VIS sevanja. Rezultati so pokazali, da smo uspeli sintetizirali vse tri fazne modifikacije bizmutovih molibdatov. Z mehanokemijsko sintezo smo sintetizirali alfa in gama bizmut molibdenove nanodelce, hidrotermalna sinteza je pripomogla k nastanku gama in beta modificiranih bizmutovih molibdatov ter s sonokemijsko sintezo smo ustvarili beta bizmut molibdenov oksid. Z uporabo UV-VIS spektrofotometra smo Bi2Mo3O12 nanodelcem ocenili fotokatalitske sposobnosti degradacije rodamina B (RhB) v raztopini pri sobni temperaturi pod vplivom VIS sevanja. Ugotovljeno je bilo, da je absorpcijski rob Bi2Mo3O12 ocenjen pri 435 nm, kar ustreza vrednosti prepovedanega pasu Eg = 2,78 eV. V prisotnosti obeh ključnih dejavnikov tako svetlobe kot fotokatalizatorja (Bi2Mo3O12) smo po 120 minutah obsevanja z vidno svetlobo dosegli skoraj 100 % razgradnjo RhB.
Keywords: nanodelci, degradacija RhB, fotokatalitska aktivnost, mehanokemijska sinteza, hidrotermalna sinteza, sonokemijska sinteza
Published: 02.12.2019; Views: 684; Downloads: 46
.pdf Full text (3,59 MB)

4.
Kodek opus in vpliv omrežnih degradacij na kakovost zvoka
Aleš Rumež, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava zvočni kodek Opus in vpliv omrežnih degradacij na kakovost zvoka. Namen dela je analizirati kakovost zvočnih posnetkov, kodiranih s kodekom Opus in poškodovanih s simulirano degradacijo omrežja na osnovi izgube paketov. V teoretičnem delu naloge so opisani zvočni kodeki in predstavljene objektivne metode za vrednotenje kakovosti zvoka. V praktičnem delu je razvit in implementiran postopek za primerjavo kakovosti zvočnih posnetkov, ki temelji na velikem številu ponovitev eksperimentov. Izvedeno je vrednotenje kakovosti realnih vhodnih posnetkov pri različnem deležu izgubljenih paketov v omrežju, pri čemer je uporabljena metoda za objektivno zaznavno ocenjevanje kakovosti govora ITU P.862 PESQ.
Keywords: govor, kodek Opus, omrežna degradacija, vrednotenje kakovosti, pretakanje
Published: 08.11.2019; Views: 445; Downloads: 31
.pdf Full text (711,67 KB)

5.
Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminirane zemlje
Tilen Peček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bilo s pomočjo literature preučiti vrste postopkov odstranjevanja težkih kovin iz onesnažene zemlje in možnost njihove ponovne uporabe v kmetijstvu. Odločil sem se za postopek pranja sedimenta in blata, ki smo ga pridobili iz dveh čistilnih naprav. Z eksperimentom sem poskušal določiti najprimernejši čas pranja vzorca v kelatnem sredstvu, ki je bil v našem primeru EDTA. V teoretičnem delu so opisani najpogostejši vzroki kontaminacije in posledice degradacij tal s težkimi kovinami. Prav tako so povzete lastnosti naslednjih elementov: svinec, kadmij, cink, mangan, železo, nikelj, živo srebro, arzen, kositer. Predstavljenih pa je tudi vrsto različnih postopkov oz. načinov čiščenja prsti. Eksperimentalni del sem izvedel v laboratoriju, kjer sem na začetku pripravil načrt izvedbe eksperimenta, povezanega z določevanjem količin posameznih težkih kovin v vzorcu zemlje pred in po čiščenju z EDTA. Sledil je postopek priprave vzorca, vse od vzorčenja, mletja, sejanja in sušenja. Za analizo sem imel tri različne vzorce, in sicer: sediment Drave, blato iz industrije težkih odpadkov in mulj iz čistilne naprave. Nato sem začel s postopkom pranja, tako da sem na vzorce nalili ligand EDTA in pričel z mešanjem. Po končani metodi je sledila filtracija in sušenje očiščene zemlje. Izbral sem metodo razklopa z zlatotopko in s hitrimi testi dobili vednosti težkih kovin v zemljini. Elementi kroma, železa in cinka so imeli največje vrednosti koncentracij, ki pa se je skozi daljšanje časa pranja zmanjševala. Opazil sem tudi, da je najprimernejši čas pranja pri šestih urah.
Keywords: onesnaženost tal, težke kovine, postopek pranja, EDTA, razklop, degradacija
Published: 10.10.2019; Views: 813; Downloads: 153
.pdf Full text (1,72 MB)

6.
Hidrotermična degradacija odpadne embalaže iz polipropilena
Kristina Kranjčec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen in cilj diplomskega dela je bil raziskati hidrotermično degaradacijo odpadne embalaže iz polipropilena (PP) s pomočjo superkritične vode ter določiti nastale produkte. Izvedena je bila primerjava pisanega in brezbarvnega PP. Proučevali smo vpliv procesnih parametrov, kot so tlak, temperatura, razmerje voda/PP na potek in kinetiko reakcij razgradnje odpadne embalaže iz PP v superkritični vodi. PP je trd termoplastičen polimer z gostoto med 0,9 in 0,92 g/cm3. V mnogih pogledih je podoben polietilenu, vendar z večjo mehansko in natezno trdnostjo ter toplotno stabilnostjo. Odporen je proti polarnim topilom, kislinam, raztopinam soli in olju ter neodporen proti kloriranim ogljikovodikom. Zaradi dobrih mehanskih in fizikalnih lastnosti je eden izmed najbolj zastopanih polimerov v svetu. Uporablja se v različne namene, kot so folije, plastenke za mineralno vodo, povratne plastenke, v ploščah, ceveh, avtomobilski industriji ter v beli tehniki. Zaradi velike zastopanosti tega polimera in vpliva ter kopičenja v okolju smo izvedli hidrotermično degradacijo pisanega PP in brezbarvnega PP. Hidrotermično degradacijo smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah 425 °C in 450 °C ter reakcijskih časih od 15 do 240 min. Nastale produkte smo filtrirali ter analizirali s pomočjo plinske kromatografije/masne spektrometrije GC/MS ter določili vsebnost celotnega organskega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da je največji izkoristek plina nastal pri 240 min degradaciji – tako barvnega kot brezbarvnega PP v superkritični vodi – najmanj pa ga je nastalo pri 15-minutni degradaciji. Najbolj zastopane komponente so metan, etan, propan, izobutan ter ogljikov dioksid. Dokazali smo, da je največji donos alkanov prisoten le pri višji temperaturi. Majhne razlike v vsebnosti alkanov, ki so prisotni pri isti temperaturi, lahko pripišemo aditivom ter različnim primesem, ki jih vsebuje pisani PP. Izkoristki nastale oljne faze s podaljševanjem reakcijskega časa upadajo, saj se dolgi ogljikovodiki cepijo na krajše.
Keywords: hidrotermična degradacija, superkritična voda, barvni PP, brezbarvni PP
Published: 11.09.2019; Views: 511; Downloads: 16
.pdf Full text (1,60 MB)

7.
Recikliranje odpadne pet embalaže s pod- in nadkritično vodo
Anita Sever, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Polietilen tereftalat (PET) sodi med najbolj razširjene termoplastične smole. Ima dobre mehanske, toplotne in kemijske lastnosti. Uporabljamo ga predvsem za izdelavo embalaže za pitno vodo in živila. PET je nerazgradljiva plastika, zato se ga vedno več nabira v naravi. Zaradi negativnih posledic kopičenja PET v naravi, dajemo dandanes vse večji pomen ločevanju in recikliranju odpadne PET embalaže. PET lahko recikliramo na več načinov. Eden izmed najučinkovitejših načinov je kemijsko recikliranje s hidrotermično degradacijo. Namen diplomskega dela je bil preučiti recikliranje odpadne PET embalaže s pod in nadkritično vodo. Pod- in nadkritična voda je odličen reakcijski medij za degradacijo odpadne PET embalaže. Odpadna PET embalaža namreč po degradaciji v pod in nadkritičnih vodi razpade na monomere. Glaven monomer, ki nastane je tereftalna kislina (TPA). TPA predstavlja glavno korist recikliranja, iz nje namreč lahko ponovno izdelamo PET. Eksperimentalni del hidrotermične degradacije odpadne PET embalaže smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju v pod in nadkritični vodi. Reakcije smo izvajali pri štirih različnih temperaturah 250, 300, 350 in 400 °C in reakcijskem času 1, 10 in 30 minut. Nastale produkte hidrotermične degradacije smo analizirali s HPLC, FT-IR in GC-MS metodami. Analize produktov hidrotermične degradacije odpadne PET embalaže so pokazale, da dobimo najvišji izkoristek glavnega produkta TPA pri podkritičnih pogojih, in sicer pri temperaturi 300 °C in času 30 minut. Izkoristek TPA pri degradaciji odpadne barvne PET embalaže je znašal 85%. Za primerjavo izkoristkov smo izvedli še hidrotermično degradacijo brezbarvne odpadne PET embalaže pri enakih pogojih. Dobljen izkoristek je znašal 90%. Z višanjem temperature v nadkritično območje se je izkoristek TPA zniževal, zaradi nastajanja sekundarnih produktov.
Keywords: PET, kemijsko recikliranje, pod in nadkritična voda, hidrotermična degradacija, tereftalna kislina
Published: 19.07.2019; Views: 740; Downloads: 0

8.
Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki
Sandra Peklar, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Keywords: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Published: 10.05.2019; Views: 454; Downloads: 47
.pdf Full text (3,16 MB)

9.
Podnebne spremembe, degradacija okolja in GSO
Nina Gorše, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava pojav podnebnih sprememb, degradacije okolja in GSO. Ogromno je govora o podnebnih spremembah, zato so bili predstavljeni vzroki zanje ter njihove posledice. Pomembna posledica je zagotovo degradacija okolja in s tem rodovitne zemlje. Kot odgovor na ta problem so bili predstavljeni GSO ter njihova varnost. Za potrebe pisanja magistrske naloge so bili analizirani sekundarni domači in tuji viri. Z deskriptivno metodo so bili opisani temeljni pojmi ter z metodo kompilacije povzeta spoznanja domačih ter tujih avtorjev. Prav tako je bila predstavljena zakonodaja na področju podnebnih sprememb kot tudi na področju GSO. Ugotovljeno je bilo, da so podnebne spremembe pomemben dejavnik pri zagotavljanju prehranske varnosti. Posledice, ki jih povzročajo, resno ogrožajo našo zmožnost za pridelavo hrane za vedno bolj naraščajoče prebivalstvo. GSO so bili ustvarjeni kot sodobna rešitev za ta problem, vendar pa je še precej nezaupanja v njihovo varno uporabo. Med pisanjem naloge je bilo ugotovljeno, da se kot vzroki za podnebne spremembe navajajo toplogredni plini, ki jih povzroča človek. Vendar pa ne smemo zanemariti naravnih dejavnikov, ki delujejo in so delovali še pred nastankom človeštva. Obstaja namreč dvom v resničnost poročil, katerih avtorji so bili vpleteni v afero prirejanja podatkov o naraščanju temperature Zemlje. Prav tako se zdi, da ni pravih dokazov za škodljivost GSO, pa še vedno prevladuje mnenje, da so le-ti neizmerno škodljivi. Potrebnih je več raziskav z različnih zornih kotov, ki bi obravnavale vse mogoče dejavnike globalnega segrevanja. Prav tako je potrebno več raziskav na področju GSO, ki bi ugotavljale morebitne dolgoročne negativne posledice njihovega uživanja.
Keywords: magistrska dela, podnebne spremembe, GSO, degradacija okolja
Published: 24.10.2018; Views: 563; Downloads: 119
.pdf Full text (869,31 KB)

10.
Hidrotermična degradacija pet embalaže
Tjaša Kovše, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil izvesti hidrotermično degradacijo polietilen tereftalata (PET) s pomočjo pod in nadkritične vode. PET je pomemben termoplastični poliester, ki nastane z esterifikacijo tereftalne kisline (TPA) in etilenglikolom (EG). PET ima odlično natezno trdnost, kemično odpornost, sposobnost obdelave in primerno toplotno stabilnost. Značilni izdelki iz PET so predvsem folije, plastenke za mineralno vodo, povratne plastenke, plastenke za vroče polnjenje, plošče za zasteklitve, reklame in sintetična vlakna. Industrija recikliranja PET embalaž se je začela kot posledica pritiska na okolje, da bi izboljšali ravnanje z odpadki. Naravna razgradnja PET embalaž je zelo počasna, sama količina odpadkov iz danega materiala pa se iz dneva v dan dramatično povečuje. S tem namenom smo preučevali razgradnjo PET embalaže v pod in nadkritični vodi. Eksperimente smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250 do 400 °C, reakcijskem času od 1 do 30 min in razmerju voda/PET embalaža 10/1. S pomočjo FT-IR in HPLC analize smo preverili čistost glavnega produkta (TPA) in določili sekundarne produkte. Največji izkoristek TPA smo ugotovili pri podkritičnih pogojih in sicer pri temperaturi 300 °C in času 10 min, kjer je znašal kar 95,68%. Pri nadkritičnih pogojih pa se je izkoristek TPA znižal, kar lahko pripišemo kot posledico tvorbe večjega deleža sekundarnih produktov.
Keywords: PET, hidrotermična degradacija, pod in nadkritična voda, tereftalna kislina
Published: 13.09.2018; Views: 666; Downloads: 126
.pdf Full text (2,01 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica