1. |
2. |
3. |
4. Vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte SauvignonJože Kocuvan, 2011, undergraduate thesis Abstract: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte 'Sauvignon'. Poskus v vinogradu je bil zastavljen po metodi naključnih blokov z dvema obravnavanjema (defoliacija—Def in kontrola—K) z 12 ponovitvami (24 trt v ponovitvi). Prvi teden po cvetenju so bili pri defoliaciji odstranjeni vsi listi od bazalnega dela mladike do lista nasproti najvišje ležečega grozda. V moštu iz kontrolnih trsov in defoliacije smo preizkušali dva seva kvasovk (Uvaferm CS2 ter Zymaflore VL3). Pri vinifikaciji so bila 4 obravnavanja z dvema ponovitvama.V času trgatve so bile statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih titracijskih kislin. Nižja vsebnost je bila pri defoliaciji s 10,33g/l, pri kontroli pa 10,91g/l (p≤0,05). Ob trgatvi ni bilo statistično značilnih razlik pri gostoti mošta, pH vrednosti, masi pridelka in masi 100 jagod. Kvasovke Zymaflore VL3 so fermentirale hitreje kot kvasovke Uvaferm CS2, defoliacija ni imela vpliva na hitrost fermentacije. Pri organoleptični oceni so bila obravnavanja s kvasovko Uvaferm CS2 ocenjena bolje kot obravnavanja s kvasovko Zymaflore VL3 (p≤0,05).
Keywords: vinska trta, 'Sauvignon', defoliacija, kvasovke
Published in DKUM: 28.03.2011; Views: 3357; Downloads: 225
 Full text (705,28 KB) |
5. Vpliv defoliacije vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon' na kakovost grozdja in vinaDarja Žnidarič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letih 2006 in 2007, smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, pri sorti 'Sauvignon' proučevali na nadmorski višini 490m vpliv ročne defoliacije na kakovost grozdja in vina, vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin ter pH vrednost v moštu. V poskusu smo obravnavali dva različna časa defoliacije (defoliacija treh listov v cvetenju in defoliacija treh listov tri tedne po polnem cvetenju; 80-90 % odprtih cvetov). Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov s tremi obravnavanji in šestimi ponovitvami s 445 trsi. Defoliacija ni vplivala na povprečno vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin v moštu. Enako je bilo pri pH vrednosti. Po pecljanju smo drozgo vsakega obravnavanja razdelili na dva enaka dela. Prvega smo uporabili za klasično predelavo grozdja (stiskanje takoj po pecljanju), drugega pa za maceracijo (24 ur). Najboljšo senzorično oceno je dobilo vino iz kontrole s klasično predelavo.
Keywords: Ključne besede: vinska trta / defoliacija / sladkor / kisline / maceracija / 'Sauvignon'
Published in DKUM: 03.11.2010; Views: 4159; Downloads: 234
Full text (249,08 KB) |
6. VPLIV DEFOLIACIJE IN DOZOREVANJE GROZDJA NA KAKOVOST VINA SORTE 'MODRI PINOT'Klavdija Rauter, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv defoliacije in dozorelosti grozdja na kakovost vina sorte 'Modri pinot'. Poskus je bila postavljen v vinogradu po metodi naključnih skupin s štirimi obravnavanji in tremi ponovitvami. Med dozorevanjem grozdja nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanji, pri trgatvi pa so bile razlike statistično značilne. Na kemijsko sestavo grozdja je imel večji vpliv čas trgatve (dozorelost grozdja) kot defoliacija. Sok grozdja kontrolnih trt je imel v prvem roku trgatve (T1K) najmanjšo gostoto mošta (86,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,16) ter največjo vsebnost skupnih kislin (11,71 g/L). Pri obravnavanju T2D je bilo obratno; gostoto mošta (96,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,38) sta bili največji, vsebnost skupnih kislin (9,5 g/L) pa je bila najmanjša. Vini iz obravnavanj druge trgatve sta, kljub slabši barvi, prejeli boljšo skupno oceno kot vini iz obravnavanj prve trgatve. Pri senzoričnem ocenjevanju je vino iz obravnavanja T2K dobilo najvišjo oceno. To vino je vsebovalo 13,20 vol. % alkohola (več je vsebovalo le obravnavanje T2D), 96 mg/L antocianov (več je vsebovalo le obravnavanje T1D) ter najmanjšo vsebnost skupnih fenolov (798 mg/L) in taninov (0,28 g/L).
Keywords: 'Modri pinot', defoliacija, dozorelost grozdja, kakovost vina
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3060; Downloads: 229
Full text (688,87 KB) |
7. Vpliv defoliacije vinske trte na temperaturo jagod in kemijski sestav soka pri sortah 'Rizvanec' in ' Šipon'Barbara Slavinec, 2009, undergraduate thesis Abstract: V letu 2008 smo na posestvu Vinogradništva Slavinec (Mihalovci) ugotavljali vpliv defoliacije vinske trte na temperaturo jagod in kemijski sestav soka pri sortah 'Rizvanec' in 'Šipon'. Temperatura jagod pri sorti 'Šipon' (2. 8. 2008, 11:30— 12:00) na zunanji strani grozda je bila pri defoliaciji večja za 1,3 ° C od notranje strani grozda, pri kontroli na grozdih, izpostavljenih soncu (GS), pa je bila večja za 1,2 ° C. Na grozdih pod listi (GL) ni bilo statistično značilnih razlik med zunanjo in notranjo stranjo grozda (p = 0,05). Podobne razlike so bile tudi pri sorti 'Rizvanec'. V oblačnem dnevu (20. 7. 2008) ni bilo statistično značilnih razlik. Največja razlika (11,4° C) med temperaturo zraka in temperaturo jagod je bila pri sorti 'Rizvanec´ (13. 7. 2008) na zunanji strani grozda izpostavljenega soncu pri kontroli (GS). Pri defoliaciji je bila največja vsebnost sladkorja ('Rizvanec' 82 °Oe, 'Šipon' 77 °Oe), ter najmanjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ( 'Rizvanec' 5,3 g/l, 'Šipon' 8,7 g/l) in jabolčne kisline ('Rizvanec' 1,7 g/l, 'Šipon' 5,7 g/l). Pri sorti 'Rizvanec' defoliacija ni vplivala na oploditev (kontrola 110, defoliacija pa 121 jagod na grozd). Pri sorti 'Šipon' je bilo pri defoliaciji manjše število jagod na grozd (87) v primerjavi s kontrolo (107).
Keywords: vinska trta, defoliacija, temperatura jagod, sladkor, kisline
Published in DKUM: 19.10.2009; Views: 3300; Downloads: 407
Full text (21,29 MB) |
