1. Teoretično in praktično znanje pripadnikov vojaško zdravstvene enote in reševalcev v nujni medicinski pomoči iz temeljnih postopkov oživljanja in uporaba aedAleksandra Pristovnik, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Vojaki in reševalci se pri delu na terenu precej pogosto srečujejo s pojavom srčnega zastoja v predbolnišničnem okolju. Zato je izjemnega pomena, da predstavniki VZE in reševalci NMP znajo prepoznati znake srčnega zastoja in poznajo temeljne postopke oživljanja, saj je hitrost odziva v teh trenutkih ključna. Dosledno izvajanje algoritma za oživljanje močno poveča možnosti preživetja pacienta.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologijo raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo preverjali teoretično znanje udeležencev, ter ocenjevalnim listom, ki je preverjal praktično znanje. Pri analizi smo oboje podatke medsebojno primerjali in izvedli opisno statistiko.
Rezultati: Ugotavljamo, da večina pripadnikov VZE in reševalcev NMP dobro pozna TPO in uporabo AED, saj so dosegali več kot 70 % točk. Praktično znanje reševalcev NMP je višje od teoretičnega znanja in boljše od znanja pripadnikov VZE. Večina udeležencev se ravna po smernicah Evropskega animacijskega sveta.
Razprava in zaključek: Korelacije med teoretičnim in praktičnim znanjem udeležencev ni bilo zaznati. Ugotavljamo, da pripadniki VZE potrebujejo dodatna usposabljanja na področju TPO in uporabe AED, saj njihovo znanje odstopa od znanja reševalcev NMP.
Keywords: vojaška zdravstvena enota, reševalci nujne medicinske pomoči, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 53
 Full text (3,37 MB) |
2. Primerjava učinkovitosti različnih praktičnih pristopov k učenju temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri osnovnošolcihNadja Pitz Durič, 2024, final research report Abstract: Hitro ukrepanje očividcev ter izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED, ang. automatic external defibrillator) je ob nenadnem srčnem zastoju zunaj bolnišnice (OHCA, ang. out-of-hospital cardiac arrest) zelo pomembno, zato bi moral biti o TPO izobražen čim večji odstotek širše javnosti. Ker je v Evropi odstotek očividcev, ki pričnejo s TPO in uporabijo AED, v povprečju nizek, smo želeli ugotoviti kakšna je učinkovitost trenutnih tečajev TPO z AED za osnovnošolce in predlagati najučinkovitejši pristop.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, osnovnošolci, učenje
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (886,98 KB) |
3. Primerjava časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom in avtomobilom : diplomsko deloAleksandar Savić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dostava medicinske opreme z brezpilotnimi letali je še vedno premalo razvita na območju Evrope, kljub temu da lahko prinaša več potencialnih prednosti. Naše raziskave so se osredotočile na analizo podobnih tehnologij in se temeljijo na preučevanju znanstvenih revij in terenskih poskusov. Eksperimentalni del raziskave obsega dva poskusa, ki sta bila izvedena na območju Celja. Oba eksperimenta sta se osredotočala na merjenje časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom v dostavo z avtomobilom. Rezultati naše raziskave kažejo, da je dostava z dronom hitrejša v primerjavi z dostavo z avtomobilom. Rezultati raziskave potrjujejo potencial dostave medicinske opreme z brezpilotnimi letali. Kljub tem ugotavljamo da še vedno obstaja priložnost za povečanje relevantnosti podatkov. Relevantnost podatkov bi lahko povečali z razširitvijo števila lokacij, na katerih bi lahko izvajali meritve. S tem bi lahko dodatno izboljšali naše razumevanje potencialnih koristi in omejitev uporabe dronov za dostavo medicinske opreme v Evropi.
Keywords: droni, avtomatski eksterni defibrilator (AED), merjenje časa dostave AED-a
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 32
Full text (2,13 MB) |
4. Najpogosteje zaznani srčni ritmi s strani avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri znotrajbolnišničnih srčnih zastojihBelma Ahmetović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Nenadni srčni zastoj predstavlja velik javnozdravstveni problem po vsem svetu. Kljub temu, da uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja izboljšuje preživetje pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, je njegov učinek na znotrajbolnišnični srčni zastoj še vedno nejasen. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere srčne ritme avtomatski zunanji defibrilator najpogosteje zazna pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Izvedli smo pregled člankov. Iskanje strokovne literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline, katerih pregled smo predstavili z uporabo PRISMA (angl. Preffered Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) diagrama.
Rezultati: V končno analizo zaključnega dela smo vključili 8 raziskav v kliničnem okolju. Avtomatski zunanji defibrilator je uporabljen v manj kot 50 % vseh bolnišničnih srčnih zastojev, v večini primerov neustrezno, pri čemer se stopnja preživetja pacientov giblje med 11 % in 29 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko poleg uspešne uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki pozitivno vpliva na preživetje in povrnitev spontanega krvnega obtoka, njegova uporaba v nekaterih primerih tudi zmanjša stopnjo preživetja pacientov z znotrajbolnišničnim srčnim zastojem.
Keywords: znotrajbolnišnični srčni zastoj, avtomatski zunanji defibrilator, veriga preživetja, preživetje, srčni ritem
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 103
Full text (1,10 MB) |
5. ZaŽivljenje! : izbor poglavij na temo prve pomoči2024, manual Abstract: Zaživljenje!; izbor poglavij na temo prve pomoči je strokovna monografija pripravljena s strani študentov za študente medicine. Namenjena je kot pomoč pri izobrazbi inštruktorjev prve pomoči in vsem ostalim, ki se učijo prvo pomoč. Izbor poglavij zajema temeljna področja prve pomoči, kot so: ABCDE pristop, temeljnji postopki oživljanja (TPO) pri odraslem in pri otroku, uporaba dodatnih postopkov oživljanja, imobilizacija ter ustavljanje krvavitev.
Keywords: temeljni postopki oživljanja (TPO), dodatni postopki oživljanja (DPO), avtomatski eksterni defibrilator (AED), imobilizacija, ustavljanje krvavitev
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 136; Downloads: 67
Full text (10,09 MB)
This document has many files! More... |
6. Učenje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja ter odnos do oživljanja pri osnovnošolcihVesna Borovnik Lesjak, 2023, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Izobraževanje osnovnošolcev o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) je lahko učinkovito, relativno enostavno in ključno za razširjanje poznavanja TPO med laično javnost. Le to je ključno za preživetje žrtev nenadnega srčnega zastoja izven bonišnice, ki ostaja kljub napredku medicine nizko. Namen te raziskave je bil na podlagi podatkov, pridobljenih z zanesljivimi merilnimi instrumenti, predlagati učinkovite modele poučevanja osnovnošolcev, da bi s tem olajšali umestitev tečajev TPO in AED v redne šolske programe.
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 783 sedmo- in devetošolcev mariborskih osnovnih šol. Izvedli smo tečaj TPO in AED, ki je zajemal eno šolsko uro interaktivnega predavanja in eno šolsko uro praktične vadbe na lutkah. Razvili smo vprašalnike za preverjanje znanja o TPO in AED, o odnosu do TPO in AED ter o nameri izvajanja TPO in AED. Znanje smo preverjali pred tečajem in po njem (takoj, po 5 mesecih in po 2 letih); odnos in namero pa pred tečajem in po njem. V preverjanje srednjeročne retence znanja in veščin je bilo vključenih 116 učencev, dolgoročne retence znanja po 2 letih pa 96 učencev. V primerjavo z drugimi tečaji je bilo vključenih 148 učencev iz dveh drugih šol iz drugih krajev. Za preverjanje praktičnih veščin smo uporabili prirejen Cardiffov vprašalnik o TPO in AED in didaktične lutke (Little Anne QCPR, Laerdal Medical, Stavanger, Norway).
Rezultati: Vsi vprašalniki so bili validirani za uporabo med osnovnošolci. Izboljšanje znanja takoj po tečaju je bilo znatno (83 % v primerjavi s 60 % pred tečajem), po petih mesecih in po dveh letih pa je značilno upadlo (73 % in 75 %), vendar je ostalo značilno boljše kot pred tečajem (p<0,001). Uspešnost izvajanja praktičnih veščin po petih mesecih je bila okoli 60 %. Končni model obnašanja je bil sestavljen iz treh teoretičnih konstruktov: samozavesti, pozitivne motivacije in amotivacije. Samozavest je imela največji vpliv na namero dejanskega izvajanja TPO in AED, pozitivna motivacija pa je bila močno povezana s samozavestjo. Pri primerjavi z drugimi tečaji je populacija učencev na slovenjgraškem tečaju izstopala z značilno boljšimi rezultati na testu znanja pred tečajem in po njem . Namera nudenja TPO in AED pa je bila po tečaju značilno višja med mariborskimi osnovnošolci v primerjavi z ostalima populacijama.
Zaključek: Razviti instrumenti se lahko uporabijo za zanesljivo oceno uspešnosti tečajev TPO in AED na podlagi meritev spremembe znanja po tečaju ter vpliva tečaja na dejansko namero ukrepanja med osnovnošolci. Ugotovili smo, da odnos do TPO in AED ni tako kompleksen, kot smo predvidevali, kar oljaša delo inštruktorjem, saj poznavanje določenih konstruktov obnašanja ni bistveno. Najpomembnejši vpliv na namero za izvajanje TPO in AED ima samozavest, na katero lahko vplivamo z vsemi oblikami pozitivne motivacije. Zanesljivi podatki, zbrani z validiranimi instrumenti, se tako lahko predstavijo ustreznim institucijam za spodbuditev učinkovite vključitve tečajev TPO in AED med obvezne šolske vsebine.
Keywords: Avtomatski zunanji defibrilator, izvenbolnišnični srčni zastoj, osnovnošolci, poučevanje, temeljni postopki oživljanja
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 421; Downloads: 112
Full text (1,31 MB) |
7. Ozaveščenost starejših v pomurju o temeljnih postopkih oživljanja in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorjaBarbara Topić, 2022, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost.
Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test.
Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe.
Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Keywords: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 1090; Downloads: 181
Full text (1,96 MB) |
8. Korporativno produktivno vzdrževanje tehničnih napravEdvard Krieger, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo korporativno produktivno vzdrževanje (KPV) tehničnih naprav, ki je zasnovano na osnovi integracije pozitivnih lastnosti do sedaj nam znanih postopkov vzdrževanja. Osnova je metoda Celovitega produktivnega vzdrževanja (Total Productive Maintenance – TPM), ki je bila v prejšnjem stoletju zasnovana na Japonskem. Nekatere stebre te metode smo spremenili (nadgradili) na osnovi naših izkušenj, ki smo jih z leti pridobivali na področju vzdrževanja tehničnih naprav. Kot primer v nalogi predlagamo implementacijo KPV na področju vzdrževanja avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (Automated External Defibrillator – AED) na osnovi naših praktičnih izkušenj in podajamo prednosti takega vzdrževanja.
Keywords: vzdrževanje, Total Productive Maintenance, korporativno produktivno vzdrževanje, geostrateško položaj, defibrilator
Published in DKUM: 17.05.2021; Views: 1061; Downloads: 81
Full text (5,53 MB) |
9. Pomen izobraževanja osnovnošolcev s področja temeljnih postopkov oživljanjaMarko Kukovec, 2020, master's thesis Abstract: V Sloveniji je stopnja nudenja temeljnih postopkov oživljanja ljudem, ki doživijo srčni zastoj, zelo nizka. Eden izmed razlogov, da se očividci raje umaknejo, je njihovo neznanje. Zato marsikje po svetu učijo osnovnošolce temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. S tem želijo skozi leta izobraziti čim večje število populacije.
Keywords: TPO, temeljni postopki oživljanja, oživljanje, prva pomoč, osnovna šola, defibrilator, CPR, cardiopulmonary resuscitation, first aid, basic life support, defibrillator, teach CPR, primary school, elementary school.
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1319; Downloads: 182
Full text (887,09 KB) |
10. Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalciMatjaž Žunkovič, 2020, master's thesis Abstract: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje.
Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0.
Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001).
Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Keywords: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Published in DKUM: 11.06.2020; Views: 1535; Downloads: 222
Full text (855,28 KB) |
