| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Seznanjenost laikov o temeljnih postopkih oživljanja na Koroškem
Nataša Melanšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so prikazana teoretična znanja o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) odraslih in otrok. Opisani so tudi dodatni postopki oživljanja (DPO), defibrilacija z avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji (AED), veriga preživetja, nenadna srčna smrt, ukrepanje pri tujkih v zgornjih dihalnih poteh ter stabilni bočni položaj. Na zemljevidu Slovenije smo prikazali javno dostopne avtomatske zunanje defibrilatorje (AED) na Koroškem ter kakšno vlogo ima tečaj »Za življenje«. Predstavili pa smo tudi Zdravstveno reševalni center Koroške, ki je še vedno edini samostojni zavod v Sloveniji. Drugi del diplomske naloge zajema raziskavo o seznanjenosti laikov o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) na Koroškem, kjer smo zajeli 100 naključno izbranih laikov v koroški regiji. Pomembno je bilo, da so bili polnoletni in da niso imeli izobrazbe s področja zdravstva. Razdelili smo jih v dve starostni skupini, prva je od 18 do 50 let, druga pa nad 51 let. To smo storili z namenom, da jih lahko primerjamo med seboj. V vseh grafih smo število anketirancev, ki se je odločilo za nek odgovor preračunali v odstotke, da lahko rezultate primerjamo med mlajšimi in starejšimi anketiranci. Anketa, ki so jo laiki reševali, je bila zelo obsežna, saj je vsebovala 35 vprašanj. Za takšno obsežnost smo se odločili, ker smo želeli dobiti izčrpne podatke o seznanjenosti laikov o temeljnih postopkih oživljanja na Koroškem.
Keywords: temeljni postopki oživljanja, dodatni postopki oživljanja, algoritem, defibrilacija, veriga preživetja, seznanjenost laikov.
Published: 23.12.2009; Views: 3186; Downloads: 571
.pdf Full text (1,34 MB)

2.
Prepoznavanje simuliranih EKG motenj ritma z avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji
Dejan Ciglar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali odzive avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED) na simulirane motnje ritma srca. Opisali smo algoritme posameznih testiranih AED, na podlagi katerih se odloča o defibrilaciji. S pomočjo simulatorja SimMan smo nastavljali simulirane EKG ritme različnih oblik in frekvenc. Omejili smo se na simulacijo ritma ventrikularne tahikardije, ventrikularne fibrilacije, torsade de pointes in supraventrikularne tahikardije. V raziskavi smo testirali 4 modele AED: AED Lifepak-12, Zoll AED PRO, Lifepak 500 in Powerheart G3. Merili smo čas, ki ga AED porabijo za analizo ritma in čas za razelektritev naboja, v primeru, da ne sprožimo defibrilacije. Rezultati prikazujejo 100% prepoznavanje prekatne fibrilacije (VF), tako pri majhni napetosti (fina VF), kot pri visoko napetostnem signalu (groba VF). Čas za prepoznavo ritma je trajal med 11 in 12 sekundami. Vsi AED priporočajo defibrilacijo simulirane Torsade de pointes. Zoll AED PRO in Lifepak 500 se v primeru prepoznavanja VT odločajo enkrat v prid defibrilaciji, drugič pa jo ne priporočajo. Powerheart G3 pro pa se v vsakem primeru odloča za defibrilacijo VT. Prepoznavanje SVT omogoča le Powerheart G3, Zoll AED PRO in Lifepak 500, pa ne omogočata prepoznavanje SVT. Za profesionalno uporabo AED vidimo veliko prednost defibrilatorja Powerheart G3, ki je v 100% primerih prepoznal vse oblike SVT in VF.
Keywords: avtomatski zunanji defibrilator, defibrilacija, simulacije, ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija, torsade de pointes, supraventrikularna tahikardija
Published: 14.06.2010; Views: 3213; Downloads: 623
.pdf Full text (2,91 MB)

3.
Komocija srca in prekordialni udarec: mehanoelektrična stimulacija življenja ali smrti
Dejan Čerpnjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Mehanični udarec v srce z nizko energijo, ki je top in nepenetranten, lahko glede na določene determinante povzroči smrt zaradi komocije srca. Identificirali smo 4 determinante: tip udarca, čas udarca, mesto udarca in energijo udarca. S pregledom primarnih bibliografskih virov ugotavljamo, da top udarec, ki povzroči komocijo srca, deluje po principu mehanične stimulacije prekordialnega predela, v času repolarizacije srca. Na celičnem nivoju se predvideva, da je komocija srca posledica aktivacije specifičnih ionskih, od ATP odvisnih, kalijevih kanalov. Komocijo srca je največkrat zaslediti v borilnih športih in športih z žogico. V Sloveniji zabeleženega primera nismo našli. Komocijo srca lahko preprečimo z izobraževanjem mladih športnikov, njihovih trenerjev in ostale populacije. Za uspešno reanimacijo je potrebna čimprejšnja prepoznava dogodka in aktivacija oživljanja. Po drugi strani pa lahko prekordialni udarec z roko v prsni koš pri bolnikih, ki doživijo zastoj srca, stimulira in zaustavi smrtno nevarni električni ritem fibrilacije prekatov (VF) in jim s tem reši življenje. Rezultati našega pregleda literature kažejo, da je uspešnost prekordialnega udarca pri tahiaritmijah in VF relativno majhna, zato se njegova uporaba v novih ERC-smernicah ne priporoča več v zunajbolnišničnem okolju. Prekordialnega udarca z roko ne moremo uskladiti z ritmom srca pri tahiaritmijah, zato lahko v primeru stimulacije vulnerabilnega časovnega cikla srca povzročimo VF.
Keywords: komocija srca, prekordialni udarec, prekordialni predel, vulnerabilna faza, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija, defibrilacija
Published: 06.01.2012; Views: 3149; Downloads: 210
.pdf Full text (2,53 MB)

4.
Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikov
Bojan Lešnik, 2016, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Keywords: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Published: 10.10.2016; Views: 2217; Downloads: 493
.pdf Full text (1,26 MB)

5.
Odnos devetošolcev do nudenja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja
Tilen Majerič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Nenadni srčni zastoj je kot vodilni vzrok smrti v razvitih državah sveta pomemben javnozdravstveni problem. Temeljnim postopkom oživljanja (TPO), kot pomemben del v verigi preživetja, je medicina dajala pomen že pred 50. leti. Avtomatski zunanji defibrilatorji (AED), ki so vedno bolj dostopni na javnih mestih, so naprave z zvočnimi in vizualnimi opozorili, s katerimi laika vodijo k varni defibrilaciji. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos zaključnih letnikov osnovnih šol do nudenja TPO z uporabo AED-ja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Cilj raziskovanja je bil, da pridemo do zanesljivih, natančnih, merljivih in preverljivih spoznanj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, ki nam je bila v pomoč za preučevanje elektronskih in knjižnih virov domače in tuje literature. Pri izdelavi anketnega vprašalnika smo si pomagali s pomočjo analize literature. Zbrane podatke smo analizirali s programom Microsoft Excel, z uporabo opisne statistike. Rezultati: Raziskava je pokazala, da devetošolci še niso bili v situaciji, ko bi morali oživljati. O TPO so se že vsi izobraževali. Pripravljeni so pomagati sočloveku in mu nuditi TPO. Poznajo AED in bi ga lažje uporabili v primeru zastoja srca, če bi jim nekdo pomagal. Vedo, da je pomembno, da čim več ljudi ve izvajati TPO. Diskusija in zaključek: Dokazali smo, da bo izobraževanje pri devetošolcih na tem področju še pomembno. Še bolj pomembno pa je, da smo prikazali, da so otroci teh let motivirani in željni znanja o TPO in AED-ju.
Keywords: Nenadni srčni zastoj, oživljanje, defibrilacija, izobraževanje, osnovnošolci, pravno-etični vidik.
Published: 29.05.2019; Views: 471; Downloads: 101
.pdf Full text (1017,04 KB)

6.
Zunajbolnišnična obravnava refraktarne ventrikularne fibrilacije
Matjaž Vaupotič, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj zaradi refraktarne ventrikularne fibrilacije/tahikardije brez utripa (VF/pVT) ima visoko stopnjo umrljivosti in predstavlja izziv za zdravljenje. V magistrskem delu smo želeli predstaviti metode za zdravljenje refraktarne VF/pVT na terenu, ter ugotoviti njihove učinke na preživetje. Metodologija: Izveden je bil sistematični pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah: Pubmed, Science Direct, Google Učenjak ter Wiley Online Library. Vključili smo znanstvene članke v angleškem jeziku, ki obravnavajo izbrano temo, izdane v časovnem obdobju od januarja 2010 do decembra 2019 in se nanašajo na odraslo populacijo. Z metodo PRISMA smo prikazali potek pregleda literature. Rezultati: Metode, ki bi lahko izboljšale preživetje in nevrološki izhod bolnikov po srčnem zastojem zaradi refraktarne VF/pVT v prehospitalnem okolju, so: aplikacija ustreznih zdravil, dvojna zunanja defibrilacija, vzpostavitev zunajtelesnega krvnega obtoka (ECMO) na terenu in hiter transport bolnika med oživljanjem s pomočjo mehanske naprave za stiskanje prsnega koša do ustanove, ki lahko izvaja perkutano koronarno intervencijo med oživljanjem ali ECMO. Razprava in sklep: Vloga antiaritmikov pri zdravljenju VF/pVT ostaja nejasna. Beta blokatorji kažejo obetavno vlogo. Dvojnosekvenčna defibrilacija zaenkrat ne kaže statistično pomembnih izboljšav v preživetju bolnikov in ugodnih nevroloških izidov. Potrebno je jasno opredeliti, kdaj in pri kom jo uporabiti. Pravočasna vzpostavitev ECMO pri bolnikih v zunajbolnišničnem srčnem zastoju zaradi refraktarne VF/pVT lahko izboljša preživetje in nevrološki izid. Potrebujemo klinične poti in opredelitev, kateri bolniki so kandidati za hiter transport in invazivno oskrbo ter kdaj začeti z njo med oživljanjem.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, antiaritmična zdravila, dvojnosekvenčna defibrilacija, zunajtelesni krvni obtok
Published: 30.10.2020; Views: 75; Downloads: 32
.pdf Full text (522,08 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica