Search the digital library catalog

Abstract: Naraščajoč trend v turizmu je iskanje pristnih doživetij in spoznavanje pristne lokalne kulture, dediščine, kulinarike ter šeg in navad na obiskanih destinacijah. To so prvine, ki dajo destinaciji njeno edinstveno identiteto in konkurenčno prednost na turističnem trgu. Turistovo hrepenenje po pristnem doživetju lahko med drugim zadovoljimo s tematskimi prireditvami, ki nam omogočajo, da turistu v enem zaokroženem produktu predstavimo in izpostavimo ključne zanimivosti. Korektno prikazovanje dediščine na prireditvah je pri tem ključnega pomena, če pri gostih želimo ustvariti vtis pristnosti oziroma pristno izkušnjo. Prikazovanje nesnovne dediščine smo v tem delu preverjali na območju Občine Beltinci, kjer že več kot 50 let deluje kulturno-umetniško društvo, več kot 80 let pa neprekinjeno deluje folklorna dejavnost. Kot primer nesnovne dediščine smo obravnavali folklorno dejavnost, in sicer na primeru Mednarodnega folklornega festivala Beltinci (v nadaljevanju Festival). V raziskavi smo v sodelovanju z organizatorji festivala in delavci iz stroke izvedli polstrukturirane intervjuje ter ocenjevanje prikazovanja nesnovne dediščine na prireditvi. Ugotovili smo, da v Beltincih pri organizaciji kulturnih dogodkov skrbijo, da se ob prikazovanju čim bolj približajo pristni obliki nesnovne dediščine z upoštevanjem strokovnih priporočil. S takim ravnanjem organizatorji zagotavljajo, da obiskovalci destinacije dobijo pristno doživetje lokalne kulture. Na podlagi izvedene raziskave smo v zadnjem delu naloge pripravili še priporočila za nadaljnje delo na področju vključevanja nesnovne dediščine v turistične produkte (prireditve).
Keywords: Kultura, dediščina, dediščinski turizem, pristnost, tradicionalne prireditve
Published: 16.07.2021; Views: 176; Downloads: 32
Full text (1,52 MB)

Abstract: Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih.
Keywords: turizem, literarna dediščina, Posavje, Brežice, festival, muzej
Published: 30.03.2021; Views: 135; Downloads: 16
Link to file

Abstract: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Keywords: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Published: 29.01.2021; Views: 183; Downloads: 32
Full text (3,40 MB)

Abstract: Kulturna dediščina izginja zaradi različnih dejavnikov in pri njenem ohranjanju si v zadnjih letih vse pogosteje pomagamo s sodobnimi tehnologijami, ki omogočajo njeno digitalizacijo. Kot primer dobre prakse predstavimo uporabo navidezne in obogatene resničnosti. Vedno pogosteje se uporablja tudi mešana resničnost, ki združuje virtualne objekte in resnično okolje. Za praktični del diplomskega dela smo uporabili Microsoft HoloLens in v igralnem pogonu Unity ustvarili aplikacijo, ki omogoča interakcijo s šestimi artefakti iz časov Rimljanov. Skozi uporabo aplikacije lahko uporabnik spozna priložnosti, ki jih ponujata Microsoft HoloLens in mešana resničnost, med drugim tudi pri ohranjanju kulturne dediščine.
Keywords: Kulturna dediščina, mešana resničnost, obogatena resničnost, navidezna resničnost, Microsoft HoloLens
Published: 04.11.2020; Views: 211; Downloads: 75
Full text (1,66 MB)

Abstract: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Keywords: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Published: 03.11.2020; Views: 226; Downloads: 65
Full text (2,12 MB)