| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 160
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, master's thesis

Abstract: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Keywords: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Published: 03.08.2021; Views: 154; Downloads: 35
.pdf Full text (1,23 MB)

2.
Dediščinski turizem v občini Beltinci ter pomen pristnosti tradicionalnih dogodkov v turizmu za lokalno okolje
Dominik Jona, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Naraščajoč trend v turizmu je iskanje pristnih doživetij in spoznavanje pristne lokalne kulture, dediščine, kulinarike ter šeg in navad na obiskanih destinacijah. To so prvine, ki dajo destinaciji njeno edinstveno identiteto in konkurenčno prednost na turističnem trgu. Turistovo hrepenenje po pristnem doživetju lahko med drugim zadovoljimo s tematskimi prireditvami, ki nam omogočajo, da turistu v enem zaokroženem produktu predstavimo in izpostavimo ključne zanimivosti. Korektno prikazovanje dediščine na prireditvah je pri tem ključnega pomena, če pri gostih želimo ustvariti vtis pristnosti oziroma pristno izkušnjo. Prikazovanje nesnovne dediščine smo v tem delu preverjali na območju Občine Beltinci, kjer že več kot 50 let deluje kulturno-umetniško društvo, več kot 80 let pa neprekinjeno deluje folklorna dejavnost. Kot primer nesnovne dediščine smo obravnavali folklorno dejavnost, in sicer na primeru Mednarodnega folklornega festivala Beltinci (v nadaljevanju Festival). V raziskavi smo v sodelovanju z organizatorji festivala in delavci iz stroke izvedli polstrukturirane intervjuje ter ocenjevanje prikazovanja nesnovne dediščine na prireditvi. Ugotovili smo, da v Beltincih pri organizaciji kulturnih dogodkov skrbijo, da se ob prikazovanju čim bolj približajo pristni obliki nesnovne dediščine z upoštevanjem strokovnih priporočil. S takim ravnanjem organizatorji zagotavljajo, da obiskovalci destinacije dobijo pristno doživetje lokalne kulture. Na podlagi izvedene raziskave smo v zadnjem delu naloge pripravili še priporočila za nadaljnje delo na področju vključevanja nesnovne dediščine v turistične produkte (prireditve).
Keywords: Kultura, dediščina, dediščinski turizem, pristnost, tradicionalne prireditve
Published: 16.07.2021; Views: 176; Downloads: 32
.pdf Full text (1,52 MB)

3.
Urbani hibrid v modernističnem mestu Velenje
Tjaša Rošer, 2021, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz problematike umeščanja stanovanjske novogradnje v mestu Velenje, katerega centralni del je zaščiten kot kulturna dediščina. Vzdevek »mesto moderne« je Velenje dobilo zaradi urbanističnega koncepta iz leta 1957. Po veljavnem Odloku o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenja je pri vseh novogradnjah in prenovah potrebno upoštevati izvorni urbanistični koncept »mesta v parku«. V teoretskem in projektnem delu je analiziran razvoj centralnega predela mesta in obstoječa tipologija večstanovanjskih stavb. Na izbrani lokaciji je z idejno zasnovo preizkušena hibridna tipologija večstanovanjske stavbe z javnim pritličjem. Zasnova izhaja iz konteksta modernističnega mesta, zagotavlja fleksibilnost in bivalno udobje v novih stanovanjih, ne zmanjšuje kakovosti bivanja v obstoječih stanovanjskih stavbah ter dopolnjuje mestne vsebine s programom tržnice in ureditvijo odprtih javnih površin.
Keywords: arhitektura, modernistično mesto, večstanovanjska gradnja, dediščina, urbanizem, Velenje
Published: 18.06.2021; Views: 424; Downloads: 153
.pdf Full text (59,24 MB)

4.
Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem
Mojca Bračun, 2021

Abstract: Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih.
Keywords: turizem, literarna dediščina, Posavje, Brežice, festival, muzej
Published: 30.03.2021; Views: 135; Downloads: 16
URL Link to file

5.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Keywords: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Published: 05.02.2021; Views: 183; Downloads: 33
.pdf Full text (1,62 MB)

6.
GRADOVI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SKOZI ČAS IN PROBLEM IZGINJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU FALSKEGA GRADU
Maja Hostnikar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Keywords: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Published: 29.01.2021; Views: 183; Downloads: 32
.pdf Full text (3,40 MB)

7.
Literarni turizem in priložnosti za njegov razvoj v Sloveniji
Jasna Potočnik Topler, 2020

Abstract: V znanstveni monografiji predstavljamo literarni turizem z vidika analize in vrednotenja literarne dediščine ter pišemo o njeni umestitvi v turistično ponudbo. Prinašamo pregled temeljne znanstvene in strokovne literature področja in pojasnjujemo, kako se književnost umešča v kontekst turizma, literarnega turizma in doživljanja kulture. Gre za monografijo, ki se osredinja na dela Louisa Adamiča (1898–1951), še posebej na njegova romana Vrnitev v rodni kraj (angl. The Native’s Return) in Moja rojstna dežela (angl. My Native Land). V njima se prepletajo področja turizma, literarne teorije in književnosti. Monografija kot vir nadaljnjega razvoja literarnega turizma v Sloveniji analizira in vrednoti literarno dediščino Louisa Adamiča. V knjigi so prav tako ponujena priporočila, kako dediščino obravnavanega avtorja aktivneje vključiti v turistično ponudbo – predstavljeni so koncepti literarnega turizma z metodologijo področja, kar je lahko vodilo upravljalcem turističnih destinacij in drugim turističnim deležnikom pri snovanju novih turističnih proizvodov ali pri nadgradnji obstoječih.
Keywords: literarni turizem, literarna dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem, Louis Adamič, slovenska književnost, ameriška književnost, podoba destinacije.
Published: 25.11.2020; Views: 177; Downloads: 20
URL Link to file

8.
Ohranjanje kulturne dediščine s pomočjo navidezne in obogatene resničnosti
Marko Plankelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kulturna dediščina izginja zaradi različnih dejavnikov in pri njenem ohranjanju si v zadnjih letih vse pogosteje pomagamo s sodobnimi tehnologijami, ki omogočajo njeno digitalizacijo. Kot primer dobre prakse predstavimo uporabo navidezne in obogatene resničnosti. Vedno pogosteje se uporablja tudi mešana resničnost, ki združuje virtualne objekte in resnično okolje. Za praktični del diplomskega dela smo uporabili Microsoft HoloLens in v igralnem pogonu Unity ustvarili aplikacijo, ki omogoča interakcijo s šestimi artefakti iz časov Rimljanov. Skozi uporabo aplikacije lahko uporabnik spozna priložnosti, ki jih ponujata Microsoft HoloLens in mešana resničnost, med drugim tudi pri ohranjanju kulturne dediščine.
Keywords: Kulturna dediščina, mešana resničnost, obogatena resničnost, navidezna resničnost, Microsoft HoloLens
Published: 04.11.2020; Views: 211; Downloads: 75
.pdf Full text (1,66 MB)

9.
Gastronomski turizem v Občini Dobrna: kulinarična dediščina Dobrne in oblikovanje novega turističnega proizvoda na njeni osnovi
Helena Horvat, 2020, master's thesis

Abstract: Lokalna hrana in njeno vključevanje v turistično ponudbo predstavljata sodobni trend gastronomskega turizma. S hrano turist ne le poteši lakoto, ampak tudi zazna destinacijo z vsemi čuti. Pod drobnogled smo vzeli Občino Dobrna, kjer prevladuje zdraviliški turizem. Namen našega magistrskega dela je bil raziskati in opisati tradicionalno kulinarično dediščino Dobrne ter ugotoviti njen prispevek in potencial pri razvoju turizma. V naši raziskavi smo uporabili več kvalitativnih raziskovalnih metod, in sicer analizo znanstvene in strokovne literature, metodo deskripcije in analize, terensko delo, delno strukturiran intervju, analizo PSNP in arhivsko raziskovanje. Izjemno pomemben del naše raziskave je terensko delo, ki temelji na kvalitativnem raziskovanju. Izvedli in analizirali smo 29 delno strukturiranih intervjujev z lokalnim prebivalstvom, lokalnimi ponudniki in pridelovalci, odločevalci in strokovnjaki. Raziskava je pokazala, da so lokalni prebivalci nosilci bogatega ustnega izročila o preprosti kmečki kulinariki. Ugotovili smo, da se dobrnska kulinarika ne deli le na vsakdanjo in praznično, ampak tudi na kmečko in meščansko. Na osnovi pridobljenih podatkov smo pripravili sistematični pregled vsakdanje in praznične kmečke kulinarike. Oblikovali smo tipičen dobrnski meni, ki smo ga podprli z zgodbo. Prav tako smo podali smo več predlogov za oblikovanje novega turističnega proizvoda na osnovi raziskane kulinarične dediščine.
Keywords: Občina Dobrna, kulinarična dediščina, stare kmečke jedi, lokalno, turistični proizvod
Published: 03.11.2020; Views: 203; Downloads: 56
.pdf Full text (4,71 MB)

10.
Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizma
Anja Jevšinek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Keywords: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Published: 03.11.2020; Views: 226; Downloads: 65
.pdf Full text (2,12 MB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica