11. Primerjava prekinitvenega posta z redukcijsko prehranoSašo Adamović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Prekinitveni post je prehranjevalni vzorec rednih dnevnih obdobij omejenega vnosa energije, ki mu sledijo obdobja neomejenega vnosa energije. Ta vrsta prehrane je postala priljubljena kot alternativna strategija hujšanja za redukcijsko prehrano (vsakodnevno omejevanje energije). Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv prekinitvenega posta v primerjavi z redukcijsko prehrano na zdravje pri ljudeh.
Metode: V zaključnem delu so uporabljene deskriptivna metoda dela, metoda kompilacije in komparativna metoda. Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo PRISMA-metodologije. Iskanje literature je potekalo v petih podatkovnih bazah (PubMed, EBSCOhost(Medline), Academic search complete, ScienceDirect in COBISS+) s pomočjo vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih meril, na temelju zastavljenega raziskovalnega vprašanja in ključnih besed.
Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da je prekinitveni post (energijska omejitev vsaj 1 dan/teden, s podobno povprečno energijsko omejitvijo za vsako skupino) dosegel izgubo telesne mase, sestave telesa in spremembe kardio-metaboličnih dejavnikov tveganja, podobno kot pri redukcijski prehrani (neprekinjeni energijski omejitvi).
Razprava in sklep: Zaradi podobne izgube telesne mase v večini študij se zdi, da je količina izgube telesne mase in ne prehranjevalni režim najpomembnejši dejavnik sprememb. Vendar naš pregled poudarja pomanjkanje standardizacije terminologije za opis različnih režimov prekinitvenega posta, majhno število raziskav in pomanjkanje dolgoročnih raziskav.
Keywords: zdravje, debelost, energijska omejitev
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 767; Downloads: 100
 Full text (638,11 KB) |
12. |
13. Metode hujšanja pri ljudeh s prekomerno telesno težo in debelostjoTjaša Hari, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V Sloveniji in tudi drugod po svetu sta debelost in prekomerna telesna teža med populacijo še vedno v porastu, in da bi pomagali k razkritju vzrokov za to, smo v diplomskem delu raziskali učinkovitost posameznih shujševalnih metod.
Raziskovalne metode: Pri izdelavi teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. V delu diplomskega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za pridobitev podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med udeležence delavnice zdravega hujšanja v treh zdravstvenih domovih v Pomurju.
Rezultati: V naši raziskavi smo ugotovili, da anketiranci že poznajo nekatere metode hujšanja in so se jih tudi že predhodno posluževali. Izkušnje med posameznimi shujševalnimi metodami pa so si med seboj različne. Večina anketirancev je mnenja, da je najprimernejša in najučinkovitejša metoda hujšanja in tudi vzdrževanja zmanjšane telesne teže kombinacija upoštevanja priporočil zdravega prehranjevanja in redne telesne aktivnosti.
Razprava in sklep: Idealne shujševalne metode, ki bi bila za vse enako učinkovita ni. Vsaka shujševalna metoda ima svoje zahteve in posebnosti. Prav tako smo si ljudje med seboj različni. Omeniti pa moramo, da so smernice zdrave prehrane in priporočene telesne aktivnosti potrjene kot zdrava metoda hujšanja, medtem ko shujševalne diete običajno niso.
Keywords: shujševalne diete, debelost, medicinska sestra, delavnica zdravega hujšanja CINDI
Published in DKUM: 07.07.2021; Views: 1249; Downloads: 145
Full text (1,24 MB) |
14. Zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operacijiŽan Tanacek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Ekstremna debelost je bolezensko stanje, ki ogroža človekovo življenje, s tem pa tudi kakovost življenja in način normalnega funkcioniranja. Kaže se kot prekomerno kopičenje maščobe na telesu. V kolikor se takšno stanje ne obravnava, lahko pride do smrti. Bariatrična operacija je »novodobna« rešitev, s pomočjo katere lahko ljudem, ki imajo takšne težave, izboljšamo življenje. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali.
Rezultati: S pomočjo bariatrične operacije se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja pri večini ljudi, ki so se za ta operativni poseg odločili. Stanje zdravstvene pogojene kakovosti življenja se je izboljšalo na večih področjih, in sicer: delovanje endokrinega sistema, fizična aktivnost in gibljivost, prehrambeni režim, spanje, zmanjšala se je stopnja strahu in prisotnosti depresije.
Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da ima pacient, ki je prestal operativni poseg, izboljšano zdravstveno pogojeno kakovost življenja. Sprememba njegovih navad že pred samim posegom prispeva k dolgoročnemu uspehu po bariatrični operaciji. Na tematiko izboljšanja zdravstveno pogojene kakovosti življenja po bariatrični operaciji bi bilo smiselno narediti več raziskav tudi v slovenskem okolju, saj bi na podlagi tega ozaveščali ljudi o načinih izboljšanja kakovosti življenja po prestanem kirurškem posegu.
Keywords: kvaliteta življenja, novodobna rešitev, pregled literature, debelost, kvaliteta življenja po operativnem posegu
Published in DKUM: 20.05.2021; Views: 1225; Downloads: 187
Full text (1,11 MB) |
15. Odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v SlovenijiDavid Rihtarič, 2019, master's thesis Abstract: Z magistrsko nalogo smo preučili odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji. V okviru teoretičnega dela naloge smo predstavili izsledke domačih in tujih avtorjev, ki opredeljujejo odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo. Analiza empiričnega dela magistrske naloge je temeljila na sekundarni analizi podatkov reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji v starostni skupini 16−27 let. Za merjenje socioekonomskega statusa smo izbrali različne kazalnike, kot so izobrazba staršev, ki smo jo nadalje ločili na izobrazbo očeta in izobrazbo matere, osebni dohodek mladostnika ter samoocenjeni materialni položaj družine. Prav tako smo preučili, kateri dejavniki povečujejo oz. zmanjšujejo verjetnost za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da združena starševska izobrazba ne zmanjšuje verjetnosti za prekomerno telesno težo in debelost, na drugi strani pa sta tako višja materina kot očetova izobrazba povezana z nižjimi obeti za prekomerno telesno težo in debelost. Nadalje se je izkazalo, da višji dohodek mladostnika povečuje verjetnost za prekomerno telesno težo in da višji samoocenjeni materialni položaj družine ni povezan z nižjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost. Ugotovili smo tudi, da
pogostejše uživanje sadja in zelenjave ter pogostejša telesna dejavnost ne znižujeta verjetnosti za prekomerno telesno težo. Prav tako smo ugotovili, da je pogostejše uživanje alkohola povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost, kajenje cigaret pa ne. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše gledanje televizije povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da noben izmed preučenih dejavnikov ni mediator (pojasnjevalec) odnosa med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo in debelostjo med mladimi v Sloveniji.
Keywords: socioekonomski status, prekomerna telesna teža, debelost, mladi, Slovenija
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 1514; Downloads: 283
Full text (1,30 MB) |
16. |
17. Športna dejavnost in telesna teža učencev v PrekmurjuSonja Zver, 2018, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Keywords: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1822; Downloads: 171
Full text (1,05 MB) |
18. Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvoAleksander Jokić, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25).
Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Keywords: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Published in DKUM: 20.08.2018; Views: 2795; Downloads: 522
Full text (1,36 MB) |
19. Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilamiMelita Oros, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM.
Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Keywords: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1459; Downloads: 115
Full text (1,26 MB) |
20. Uspešnost zdravstveno vzgojne delavnice »Zdravo hujšanje«Nataša Kolar, 2017, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov.
Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici.
Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Keywords: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Published in DKUM: 18.10.2017; Views: 3702; Downloads: 462
Full text (1,33 MB) |
