| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na maso in število deževnikov
Miha Prašnički, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni pridelovalni sistemi (kontrola, ekološko, integrirano, biodinamično in konvencionalno) vlivajo na maso in število deževnikov v tleh, po spravilu zelja, pšenice in buč. Meritve smo opravili oktobra leta 2009 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) v Pivoli. Pri meritvah smo uporabili zmes 1/3 bele gorjušice in 2/3 vode, ki ni škodljiva za deževnike in jih draži k premikanju. Deževnike smo razdelili v tri skupine (mali, srednji in veliki) in mokre stehtali. Povprečna populacija deževnikov je bila pri biodinamičnem (24,00 /0,25 m2) in ekološkem (22,41 /0,25 m2) pridelovalnem sistemu večja kot pri kontroli, konvencionalnem in integriranem sistemu. Prav tako je bila skupna povprečna masa deževnikov največja pri ekološkem (23,41 g/0,25 m2) in biodinamičnem (19,05 g/0,25 m2) pridelovalnem sistemu. Največja povprečna masa (1.073 kg/ha) in populacija (878.000 /ha) deževnikov je bila po bučah.
Keywords: deževniki/bela gorjušica/pridelovalni sistemi/masa/število
Published: 15.10.2010; Views: 2052; Downloads: 216
.pdf Full text (205,15 KB)

2.
POPULACIJA DEŽEVNIKOV PO SPRAVILU POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Boris Fric, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v okviru trajnostnega poskusa s štirimi pridelovalnimi sistemi (biodinamicni, ekološki, integrirani, konvencionalni) in kontrolnim obravnavanjem oktobra 2010 izvedli raziskavo, v kateri smo vrednotili število in maso deževnikov po spravilu pšenice, pire in oljnih buc. Poljšcina je imela statisticno znacilen vpliv na male in velike deževnike, skupno število in maso deževnikov, pridelovalni sistem pa je statisticno znacilno vplival le na male deževnike. Najvec deževnikov je bilo na oljnih bucah (15,3), med piro (8,4) in pšenico (8,0 na 0,25 m2) pa ni bilo statisticno znacilne razlike. Pri biodinamicnem pridelovalnem sistemu je bila masa deževnikov 11,7 g, pri konvencionalnem pa 6,3 na 0,25 m2. Skupno število deževnikov je bilo pri ekološki pridelavi 13,8, pri biodinamicni 10,9 in pri konvencionalni pridelavi 8,4 deževnikov na 0,25 m2. Tako lahko zakljucimo, da so zaznani trendi vecje mase in števila deževnikov na manj intenzivnih pridelovalnih sistemih (biodinamicni, ekološki).
Keywords: poljščine, deževniki, pridelovalni sistemi
Published: 01.09.2014; Views: 841; Downloads: 160
.pdf Full text (217,54 KB)

3.
4.
PRIMERJAVA POPULACIJE DEŽEVNIKOV V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Andreja Brezovnik, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo primerjali kako različni pridelovalni sistemi (biološko dinamični, ekološki, integrirani in konvencionalni) ter kontrolno obravnavanje vplivajo na populacijo deževnikov v tleh po spravilu oljnih buč in soje. Meritve smo opravili v mesecu oktobru 2014 na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Univerze v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za vzorčenja deževnikov smo uporabili gorčično ekstrakcijo, sestavljeno iz 1/3 zmlete bele gorjušice in 2/3 vode in tehniko ročnega zbiranja. Parametri meritve so bili število, velikost in skupna masa deževnikov v tleh. Glede na pridelovalni sistem je bilo največje skupno število deževnikov na 0,25 m2 v biološko dinamičnem (16,1) in ekološkem (15,5) pridelovalnem sistemu v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (6,3). Skupna masa deževnikov v g na 0,25 m2 je bila največja v ekološkem (18,9) in biološko dinamičnem (18,3) pridelovalnem sistemu. Skupno število deževnikov glede na pridelovalni sistem, preračunano na ha, je bilo največje v biološko dinamičnem (642.600), po spravilu oljnih buč prav tako v biološko dinamičnem (561.200) in po spravilu soje v ekološkem (820.000) pridelovalnem sistemu. Skupna masa preračuna v kg na ha, je bila glede na pridelovalni sistem največja v ekološkem (757), po spravilu oljnih buč v biološko dinamičnem (590) in po spravilu soje (995) v ekološkem pridelovalnem sistemu.
Keywords: deževniki, pridelovalni sistemi, masa, število, soja, oljne buče
Published: 28.08.2015; Views: 947; Downloads: 173
.pdf Full text (539,60 KB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OSKRBE VINOGRADNIH TAL NA POPULACIJO DEŽEVNIKOV
Marko Breznik, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni načini oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo, plitva obdelava tal v primerjavi s travnikom) vplivajo na število in maso deževnikov v različnih horizontih tal (od 0 do 15, 15 do 30, 30 do 45 in 45 do 60 cm). Deževnike smo tudi vizualno razvrstili glede na velikost (mali, srednji, veliki). Poskus je bil izveden v letu 2014 in 2015 v vinogradu v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice (vinogradništvo Breznik, Komarnica v Občini Cerkvenjak) v štirih ponovitvah. Najmanjše število in masa deževnikov je bila v herbicidnem pasu v vseh terminih vzorčenja. V prvem terminu (22. 5. 2014) je bilo največje število deževnikov v ozelenjenih tleh (225/m2), v drugem (13. 10. 2014) in tretjem (9. 8. 2014) terminu pa v obravnavanju herbicid (268/m2) oziroma (218/m2). V vseh terminih v letu 2014 je bila največja masa deževnikov v ozelenjenih tleh. V letu 2015 je bilo pri spomladanskem vzorčenju (13. 6. 2015) največ deževnikov na travniku (kontrola), največja masa deževnikov pa pri uporabi herbicida po celotni površini. Najmanjše število deževnikov v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine je bilo v herbicidnem pasu (73/m2), največ pa na travniku izven vinograda (192/m2). Najnižjo temperaturo tal v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine smo je bila pri zastirki iz slame (15,3 °C). Najvišja temperatura je bila so bile v plitvo obdelanih tleh (25,5 °C) in pri uporabi herbicida v vrsti (24,0 °C) ter po celotni površini (24,3 °C).
Keywords: vinograd, oskrba tal, deževniki, temperatura tal
Published: 28.09.2015; Views: 1157; Downloads: 124
.pdf Full text (1,54 MB)

6.
Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajde
Lucija Jelenko, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Keywords: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Published: 25.07.2017; Views: 400; Downloads: 74
.pdf Full text (896,23 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica