1. Kodeks etike računovodskih strokovnjakov in vsakdanjik gospodarskih revizorjevJelena Žepinić, 2025, master's thesis Abstract: Ta magistrska naloga obravnava etični kodeks računovodskih strokovnjakov in njegov pomen v praksi gospodarskih revizorjev. Osredotoča se na ključne elemente etične zavesti, odgovornosti ter profesionalizma, ki naj bi oblikovali ravnanje revizorjev v dinamičnem in pogosto zapletenem poslovnem okolju. V okviru dela so analizirani izzivi, s katerimi se revizorji srečujejo, vključujoč pritiske različnih deležnikov in možne etične dileme, ki lahko vplivajo na njihovo odločanje. Kljub različnim izzivom poudarja potrebo po integraciji etike v poslovne prakse in razvoj resničnih orodij za obravnavo etičnih dilem. Delo prav tako predlaga konkretne ukrepe za krepitev etične ozaveščenosti med revizorji, vključno z izboljšanjem izobraževalnih programov, spodbujanjem odprte komunikacije in vzpostavljanjem varnih kanalov za poročanje o nepravilnostih.
Namen te magistrske naloge je preučiti in analizirati vlogo etičnih smernic v revizijski praksi ter ponuditi priporočila za izboljšanje etične ozaveščenosti, odgovornosti in profesionalizma med gospodarskimi revizorji. S tem želimo prispevati k razumevanju, kako etični standardi vplivajo na kakovost revizijskega dela in s tem na zaupanje deležnikov v računovodske informacije. Naloga poskuša tudi osvetliti potrebo po praktičnih rešitvah, ki bodo revizorjem olajšale spoprijemanje z etičnimi dilemami in zmanjšale tveganje za neetično ravnanje.
Keywords: Etika, revizija, kodeks, davki, poklicna odgovornost.
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 21
 Full text (1,20 MB) |
2. Primerjalna analiza virov financiranja sektorja država v državah Evropske unijeAnja Pušnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira vire financiranja sektorja država v državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo je osredotočeno na vire financiranja in na bolj podrobno strukturo davkov med državami članicami Evropske unije. Poleg tega delo analizira povezavo med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo. Analizira tudi stopnjo davčne vrzeli in njeno povezavo z davčnimi prihodki.
V teoretičnem delu diplomskega dela so analizirani in primerjani proračun sektorja države, državni proračun in proračuni občin, opisane so različne vrste prihodkov, odhodkov in davkov ter predstavljene davčne stopnje najpogostejših davkov v državah članicah. Opredeljen je tudi sektor država, skupaj z njegovimi podsektorji.
Empirična analiza je pokazala, da so davčni prihodki (glede na BDP) najvišji vir financiranja ravni sektorja država v vseh državah Evropske unije, pri čemer prevladujeta davek na dodano vrednost in dohodnina.
V Belgiji, Danski, Irski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Avstriji, Finski, Luksemburgu in Švedski je višji delež prihodkov iz dohodnine, medtem ko v Bolgariji, Češki, Grčiji, Hrvaški, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški davek na dodano vrednost. Ugotovili smo, da se v preučevanem vzorcu držav povezava med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo razlikuje. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko razvitostjo močna pozitivna povezava na Nizozemskem, v Nemčiji in Latviji, medtem ko je ta povezava srednje negativna v Grčiji, Italiji, Sloveniji, Romuniji in na Švedskem. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo korelacija srednje močno pozitivna v Bolgariji, Sloveniji, Španiji in na Finskem, medtem ko je ta nizko negativna na Madžarskem in Irskem ter srednje negativna v Estoniji. Korelacija med deležem davčne vrzeli in deležem davčnih prihodkov se je izkazala za neznatno.
Keywords: prihodki, davki, Evropska unija, sektor država, proračun
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (2,90 MB) |
3. Analiza davčnih prihodkov v sloveniji v obdobju med 2016 in 2022Ivica Švajger, 2024, undergraduate thesis Abstract: Davki so izjemno pomemben vir državnih prihodkov, brez katerih si nihče ne more predstavljati sodobne države. Tudi danes davki niso priljubljeni, kot v preteklosti, vendar se je ideja uveljavila in je potrebna za pravilno delovanje demokratičnega gospodarstva.
Kljub temu davčne spremembe lahko sprožijo val veselja ali pa ogorčenja, odvisno ali gre za pozitivne ali pa negativne davčne spremembe. V današnjem času, skozi proces globalizacije, je svet tesneje povezan kot kdaj koli prej. Davčni sistemi v posameznih državah postajajo pomembnejši..
Za pisanje diplomske naloge s tem naslovom sem se odločila, ker je obdavčitev zadnje čase zelo popularna tema in je na žalost okoli nje veliko kritik in nezadovoljstva.
Namen te raziskave ni podrobno opisati vseh davčno povezanih zakonskih sprememb, temveč pregled 7-letnega dogajanja na področju obdavčitve v Sloveniji med letoma 2016 in 2022. Pojasnila bom tudi, kako na višino davčnih prihodkov v Sloveniji vplivajo sprejeti davčni ukrepi, spremembe zakonodaje, višina BDP in število davčnih inšpekcijskih pregledov..
S pomočjo deskriptivne statistike in enostavne regresije bom analizirala zbrane podatke, ki jih bom grafično prikazala in interpretirala.
Diplomsko nalogo bom zaključila z izoblikovanim mnenjem, ki sem ga pridobila skozi raziskavo in analizo podatkov.
Keywords: davki, davčni prihodki, davčni sistem
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 98; Downloads: 43
Full text (1,60 MB) |
4. Harmonizacija davkov v Evropski UnijiDženita Mustić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU.
Keywords: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 174; Downloads: 97
Full text (975,87 KB) |
5. Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstvaMarija Smilevska, 2024, master's thesis Abstract: Gospodarstvo je veja ekonomije, ki se nenehno razvija. Nove rešitve v obliki blaga, izdelkov in storitev se nenehno izumljajo, da bi odpravili težave in ovire v vsakdanjem življenju ljudem. V zadnjih dveh desetletjih, od razcveta spleta, so se vedenja in navade potrošnikov zaradi novih spletnih produktov in storitev spremenile, pri čemer gospodarski subjekti uporabnikom in potrošnikom vedno znova zagotavljajo posodobljenje rešitve na digitalnem področju. S pomočjo globalizacije in naprednega tehnološkega razvoja, nove, inovativne digitalne storitve so na voljo potrošnikom, kot so računalniška programska oprema, aplikacije na pametnem telefonu ali spletna platforma družbenih medijev. Podjetja so zdaj sposobna doseči konkurenčnost na svetovnem trgu, na videz brez truda in z veliko nižjimi stroški, kot bi jih moralo nositi običajno podjetje za dostavo fizičnega izdelka ali storitve. V začetku tega stoletja je bilo ustanovljenih več podjetij z nekonvencionalnimi modeli upravljanja in novo tehnologijo. Kljub napredku in razvoju teh podjetij pa davčni sistemi na mednarodni in nacionalni ravni niso sledili tem spremembam. Zastarela davčna zakonodaja, je prerasla v spekter, v katerem multinacionalne korporacije v digitalnem sektorju gospodarstva, zlasti tiste z močno globalno prisotnostjo, izkoriščajo pravne vrzeli, da bi se bistveno izognile davkom njihov dobiček v državah, v katerih so prisotni in iz katerih pridobivajo dobiček, v primerjavi z drugimi sektorji. Slabosti v sedanjih pravilih ustvarjajo priložnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), kar od oblikovalcev politik zahteva pogumne poteze, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v sistem in zagotovili, da so dobički obdavčeni tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti in se ustvarja vrednost. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvaja projekt BEPS (Base Erosion and Profit Shifting), ki se ukvarja z izzivi davčne optimizacije in izogibanja davkom s strani multinacionalk v digitalnem gospodarstvu. Ta projekt predstavlja dvostebersko rešitev za obravnavo problematike BEPS, pri čemer prvi steber projekta BEPS preprečuje izogibanje davkom, drugi steber pa se osredotoča na pravično razdelitev dobička med državami glede na dejansko gospodarsko dejavnost. Skupni cilj projekta BEPS in drugih prizadevanj OECD je zagotoviti pregledno in pošteno davčno obravnavo v digitalnem gospodarstvu ter spodbuditi države k sodelovanju pri reševanju izzivov, povezanih z davčno optimizacijo.
Keywords: Digitalno gospodarstvo, davki, OECD, digtalni davek, Evrospka unija, dvosteberska rešitev.
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 240; Downloads: 47
Full text (1,91 MB) |
6. Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko deloFilip Banfro, 2024, master's thesis Abstract: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države.
Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev.
Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno.
Keywords: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2.
Published in DKUM: 13.05.2024; Views: 262; Downloads: 75
Full text (5,28 MB) |
7. |
8. Fiskalna konsolidacija in gospodarska rastNina Cafuta, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Keywords: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 424; Downloads: 89
Full text (1,74 MB) |
9. Odnos študentov ekonomije do etičnosti davčnega utajevanjaLidija Hauptman, 2014, original scientific article Abstract: V prispevku proučujemo odnos do etičnosti davčnega utajevanja, ki se v literaturi pojasnjuje s tremi pogledi po Crowu (1944). Predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti ekonomije v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri pogled o etičnosti davčnega utajevanja zastopajo študenti ekonomije in ali se odnos do etičnosti davčnega utajevanja razlikuje glede na spol. Raziskava je razkrila, da študenti ekonomije v Sloveniji zastopajo stališče, da je davčna utaja etična pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah, ugotovljene so bile tudi razlike v odnosu do etičnosti davčnega utajevanja po spolu.
Keywords: davki, davčna utaja, davčna morala, študenti, raziskave, Slovenija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 349; Downloads: 0 |
10. |
