| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 331
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Harmonizacija davkov v Evropski Uniji
Dženita Mustić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU.
Keywords: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 43; Downloads: 9
.pdf Full text (975,87 KB)

2.
Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva
Marija Smilevska, 2024, master's thesis

Abstract: Gospodarstvo je veja ekonomije, ki se nenehno razvija. Nove rešitve v obliki blaga, izdelkov in storitev se nenehno izumljajo, da bi odpravili težave in ovire v vsakdanjem življenju ljudem. V zadnjih dveh desetletjih, od razcveta spleta, so se vedenja in navade potrošnikov zaradi novih spletnih produktov in storitev spremenile, pri čemer gospodarski subjekti uporabnikom in potrošnikom vedno znova zagotavljajo posodobljenje rešitve na digitalnem področju. S pomočjo globalizacije in naprednega tehnološkega razvoja, nove, inovativne digitalne storitve so na voljo potrošnikom, kot so računalniška programska oprema, aplikacije na pametnem telefonu ali spletna platforma družbenih medijev. Podjetja so zdaj sposobna doseči konkurenčnost na svetovnem trgu, na videz brez truda in z veliko nižjimi stroški, kot bi jih moralo nositi običajno podjetje za dostavo fizičnega izdelka ali storitve. V začetku tega stoletja je bilo ustanovljenih več podjetij z nekonvencionalnimi modeli upravljanja in novo tehnologijo. Kljub napredku in razvoju teh podjetij pa davčni sistemi na mednarodni in nacionalni ravni niso sledili tem spremembam. Zastarela davčna zakonodaja, je prerasla v spekter, v katerem multinacionalne korporacije v digitalnem sektorju gospodarstva, zlasti tiste z močno globalno prisotnostjo, izkoriščajo pravne vrzeli, da bi se bistveno izognile davkom njihov dobiček v državah, v katerih so prisotni in iz katerih pridobivajo dobiček, v primerjavi z drugimi sektorji. Slabosti v sedanjih pravilih ustvarjajo priložnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), kar od oblikovalcev politik zahteva pogumne poteze, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v sistem in zagotovili, da so dobički obdavčeni tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti in se ustvarja vrednost. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvaja projekt BEPS (Base Erosion and Profit Shifting), ki se ukvarja z izzivi davčne optimizacije in izogibanja davkom s strani multinacionalk v digitalnem gospodarstvu. Ta projekt predstavlja dvostebersko rešitev za obravnavo problematike BEPS, pri čemer prvi steber projekta BEPS preprečuje izogibanje davkom, drugi steber pa se osredotoča na pravično razdelitev dobička med državami glede na dejansko gospodarsko dejavnost. Skupni cilj projekta BEPS in drugih prizadevanj OECD je zagotoviti pregledno in pošteno davčno obravnavo v digitalnem gospodarstvu ter spodbuditi države k sodelovanju pri reševanju izzivov, povezanih z davčno optimizacijo.
Keywords: Digitalno gospodarstvo, davki, OECD, digtalni davek, Evrospka unija, dvosteberska rešitev.
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 164; Downloads: 20
.pdf Full text (1,91 MB)

3.
Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko delo
Filip Banfro, 2024, master's thesis

Abstract: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države. Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev. Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno.
Keywords: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2.
Published in DKUM: 13.05.2024; Views: 191; Downloads: 21
.pdf Full text (5,28 MB)

4.
Posebnosti posrednih davkov in davčni postopek v Sloveniji
Franc Žibert, 2006, published professional conference contribution

Keywords: davki, posredni davki, davčni postopek, Slovenija
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 148; Downloads: 4
.pdf Full text (338,73 KB)

5.
Fiskalna konsolidacija in gospodarska rast
Nina Cafuta, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Keywords: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 357; Downloads: 56
.pdf Full text (1,74 MB)

6.
Odnos študentov ekonomije do etičnosti davčnega utajevanja
Lidija Hauptman, 2014, original scientific article

Abstract: V prispevku proučujemo odnos do etičnosti davčnega utajevanja, ki se v literaturi pojasnjuje s tremi pogledi po Crowu (1944). Predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti ekonomije v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri pogled o etičnosti davčnega utajevanja zastopajo študenti ekonomije in ali se odnos do etičnosti davčnega utajevanja razlikuje glede na spol. Raziskava je razkrila, da študenti ekonomije v Sloveniji zastopajo stališče, da je davčna utaja etična pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah, ugotovljene so bile tudi razlike v odnosu do etičnosti davčnega utajevanja po spolu.
Keywords: davki, davčna utaja, davčna morala, študenti, raziskave, Slovenija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 296; Downloads: 0

7.
8.
Davčni vidiki izvoznega postopka
Lucija Vincek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu diplomskega projekta smo ugotovili, da se znotrajskupnostne dobave blaga in izvoz blaga v tretje države z davčnega vidika znatno ne razlikujejo. Pomembno je, da podjetja pri opravljanju izvoznih poslov poznajo tako evropsko kot državno zakonodajo in dobave blaga ustrezno davčno obravnavajo ter prikazujejo v svojih evidencah. V nasprotnem primeru davčni organi pri ugotovljenih nepravilnostih sprožijo sodne postopke, ki podjetjem povzročajo veliko stroškov in nevšečnosti.
Keywords: mednarodno poslovanje, izvozni postopek, znotrajskupnostna odprema, izvozna dokumentacija, davki
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 519; Downloads: 34
.pdf Full text (873,10 KB)

9.
Najnovejše spremembe in dopolnitve dohodninske zakonodaje po noveli Zdoh-2Z
Tjaša Višnjar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Dohodnina je davek, s katerim so obdavčeni dohodki fizičnih oseb, pridobljeni v obdobju enega leta. Dohodki so lahko doseženi v Sloveniji ali izven nje. Ločimo več vrst dohodkov, ki so tudi viri dohodnine, in sicer so to dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, dohodek iz kapitala ter drugi dohodki. Razlikujejo se po načinu obdavčitve (progresivno ali cedularno). Osnovo pri izračunu dohodnine predstavlja dohodek, zmanjšan za stroške, potrebne za ustvarjanje tega dohodka – to so prispevki za socialno varnost in olajšave. Vse to določa Zakon o dohodnini, ki se nenehno spreminja. V letu 2022 je bila sprejeta novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki prinaša spremembe na tem področju. V diplomskem projektu smo najprej raziskali, zakaj je uvedba novega zakona potrebna, predstavili smo vse spremembe in dopolnitve ZDoh-2Z ter ocenili, kaj te prinašajo za posameznike, podjetja in celotno gospodarstvo. Prav tako smo prikazali praktičen primer izračuna dohodnine po novem zakonu in ga primerjali s prejšnjim. Ugotovili smo, da je obremenitev plač v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami zelo visoka. Ene izmed najpomembnejših sprememb, ki bodo pozitivno vplivale na ekonomske subjekte, so: povišanje splošne olajšave, nižja obdavčitev najvišjega dohodninskega razreda, višje neto plače in uvajanje novih olajšav. Manj obremenjene plače bodo pomagale podjetjem pri njihovem učinkovitem razvoju in rasti z zaposlovanjem izobraženega kadra. Nižje pobrani davki pa pomenijo manj priliva v državni proračun.
Keywords: Dohodnina, novela ZDoh-2Z, davki, davčne olajšave
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 561; Downloads: 46
.pdf Full text (1,13 MB)

10.
Povečanje osnovnega kapitala (dokapitalizacije) s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo pravni in davčni vidiki
Špela Cimerman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji se čedalje več ljudi odloča za samostojno poslovno pot. Ena izmed bolj pogostih odločitev je odprtje družbe z omejeno odgovornostjo. Človek lahko družbo ustanovi sam ali skupaj z drugimi. Marsikdo se pa pri tem ne zaveda, da odprtje družbe z omejeno odgovornostjo za seboj potegne veliko poznavanja zakonov in pravil, da družba lahko pravilno in nemoteno deluje ter je na svoji poslovni poti uspešna, raste in se razvija. Eden izmed glavnih ciljev vsake družbe je dobiček. Dobiček družba lahko dobi z dobrim poslovanjem. Med glavne finančne vire tako prištevamo povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki so ključnega pomena za družbo z omejeno odgovornostjo. V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na opredelitev družbe z omejeno odgovornostjo, opredelitve povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo, preučili smo vzroke, zakaj se družba odloči za povečanje svojega osnovnega kapitala ter kako izgledata pravni in davčni vidik povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v d. o. o. Prikazali smo tudi praktičen primer podjetja, ki se je odločilo povečati svoj osnovni kapital na enega od načinov izročitve stvarnih vložkov v družbo in kakšne posledice je to družbi prineslo. Ugotovili smo tudi, da se družba za povečanje osnovnega kapitala odloči predvsem zaradi nove poslovne priložnosti na trgih, večje moči in rasti podjetja. Pri tem lahko nastanejo tako pozitivne kot negativne posledice, če si družbeniki ne pogledajo dovolj natančno zakonov, ki se nanašajo na družbo. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v nekaterih primerih ustvarja davčna obveznost za vlagatelja, v drugih pa ne. Družba z omejeno odgovornostjo je najbolj pogosta oblika družbe v Sloveniji.
Keywords: Povečanje osnovnega kapitala, dokapitalizacija, družba z omejeno odgovornostjo, stvarni vložki, Zakon o gospodarskih družbah, davki.
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 2126; Downloads: 372
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 2.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica