1. Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetijTatjana Svažič, 2019, master's thesis Abstract: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija.
Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij.
Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Keywords: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Published in DKUM: 23.10.2019; Views: 1742; Downloads: 246
 Full text (2,77 MB) |
2. Davčni izdatki v sloveniji in državah članicah EUNikola Feguš, 2018, master's thesis Abstract: Davčni izdatki predstavljajo pomemben del pri snovanju državne politike, obenem pa pomembno vplivajo na prebivalstvo. V magistrski nalogi smo raziskali njihovo funkcijo in vpliv na proračun kot tudi na prebivalstvo ter pravne subjekte. Ugotavljali smo ali je nadzor v državah članicah EU dovolj dober ali bi se ga dalo kako izboljšati. Poiskali smo priporočila OECD ter predstavili pozitivne plati obenem pa omenili tudi negativne učinke. Pri davku od dohodkov fizičnih oseb smo za obdobje 2006 - 2013 analizirali olajšave in njihove učinke na proračun in zavezance. Pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku od dohodkov iz dejavnosti smo razčlenili vsako olajšavo. Prav tako smo poudarili prednosti, ki jih je skozi leto prinesla nova zakonodaja na tem področju. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju znižuje znesek pobranih davkov, kot tudi sama efektivna davčna stopnja. Monitoring davčnih izdatkov se v državah članicah EU izboljšuje, a obstaja še vedno veliko prostora za napredek tudi na tem področju.
Keywords: davčni izdatki, dohodnina, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, Evropska unija, OECD, davčne olajšave.
Published in DKUM: 19.07.2018; Views: 2345; Downloads: 226
Full text (2,61 MB) |
3. Ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med slovenijo in makedonijoSofija Kovacheva, 2017, undergraduate thesis Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo je najpogostejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe v svetu. Dva glavna razloga, zakaj se mladi podjetniki odločajo prav za to obliko družbe, sta, da družbeniki niso osebno odgovorni za obveznosti družbe in da lahko ustanovijo družbo s precej nizkim ustanovitvenim kapitalom. Med posameznimi državami obstajajo podobnosti in razlike v načinih ustanovitve in obdavčitve družbe. V diplomskem delu sem predstavila, kako se ustanovijo družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in Makedoniji. Za ti dve državi sem med seboj primerjala ter nato izpostavila bistvene podobnosti in razlike pri ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ter načine obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Makedonija, davek od dohodkov pravnih oseb, ustanovitev, način obdavčitve
Published in DKUM: 23.11.2017; Views: 1480; Downloads: 138 (1 vote)
Full text (1,06 MB) |
4. OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJIKatja Ketiš, 2016, undergraduate thesis Abstract: Problematika zaposlovanja invalidnih oseb je že od nekdaj zelo pereč problem za državo, zato je v ta namen omogočila ustanovitev invalidskih podjetij, v katerih so invalidi zaposleni in zaščiteni v skladu z zakonodajo.
Prvi del diplomskega seminarja je namenjen invalidskim podjetjem, kjer bo opisana vsa pravna podlaga in zakonodaja, ki ureja poslovanje le-teh. Prav tako se bom dotaknila zakonodaje, ki ureja obdavčitev invalidskih podjetij. Velik poudarek bo predvsem v ukrepih, ki jih država zagotavlja za poslovanje ter katere subvencije in davčne olajšave lahko uporabi invalidsko podjetje pri zaposlovanju invalidnih oseb.
Drugi del diplomskega seminarja je namenjen primerjavi invalidskega podjetja s podjetjem, ki nima statusa invalidskega podjetja, kjer bo na podlagi konkretnih izračunov prikazano, kako podjetje plačuje davek od dobička ter katere olajšave uporabi s strani države.
Tretji del diplomskega seminarja je namenjen primerjalni obdavčitvi invalidskih podjetij v izbranih državah članicah EU s Slovenijo. Podrobno bo opisana primerjava obdavčitve invalidskih podjetij v Avstriji, Madžarski in Poljski.
Keywords: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, spodbude, obdavčitev, davčne olajšave, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost
Published in DKUM: 29.11.2016; Views: 1676; Downloads: 143
Full text (646,39 KB) |
5. Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)Vlasta Lipovšek, 2016, master's thesis Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1936; Downloads: 189
Full text (1,26 MB) |
6. DAVČNOPRAVNI VIDIKI ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM ALI ZARADI NJEGAIvan Pridigar, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi avtor obravnava davčne vplive odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z vidika oseb, katerim je premoženjska korist odvzeta – storilca kaznivega dejanja ali prejemnika premoženjske koristi ter z vidika oškodovanca kaznivega dejanja.
Uvodoma je institut odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, uvrščen v sistem odvzema premoženja. Pri tem je analizirano razmerje med odvzemom premoženjske koristi, odvzemom premoženja nezakonitega izvora in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov. Podrobno je obravnavan način izračuna višine premoženjske koristi, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena stroškom kaznivega dejanja ter vplivu obračunanih in plačanih davkov na višino premoženjske koristi.
Magistrska naloga z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine podrobno obravnava vpliv odvzete premoženjske koristi na že obračunane davke pri osebi, ki ji je bila premoženjska korist odvzeta. Pridobljena kazenskopravna izhodišča o višini premoženjske koristi so podlaga za izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij prehoda premoženja kot posledice kaznivega dejanja na strani storilca kaznivega dejanja in na strani oškodovanca. Magistrska naloga poda odgovore na številna vprašanja o davčnih vplivih kaznivih dejanj in kazenskega postopka ter razmerjih med odvzemom premoženjske koristi po kazenskem zakoniku, odvzemu premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov po ZDavP-2.
Iz zaključnih ugotovitev so razvidni vplivi posameznih davkov na višino premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter vplivi odvzema premoženjske koristi na davčne obveznosti storilca ali prejemnika premoženjske koristi in oškodovanca. Takšne ugotovitve potrjujejo, da prehod premoženja, ki je posledica kaznivega dejanja, za storilca in oškodovanca predstavlja ekonomske posledice, ki so predmet obdavčitve. Hkrati ugotovitve v magistrski nalogi dajejo koristno teoretično podlago sodiščem ter strankam v kazenskem postopku pri odločanju o odvzemu premoženjske koristi in ugotavljanju višine le-te ter davčnemu organu in strankam v davčnih postopkih za pravilno davčno obravnavo ekonomskih posledic kaznivih dejanj.
Keywords: konfiskacija, odvzem premoženjske koristi, višina premoženjske koristi, stroški kaznivega dejanja, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, DDV, ZOPNI, obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ekonomske posledice kaznivega dejanja
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1871; Downloads: 247
Full text (1,60 MB) |
7. PRIMERJAVA DAVČNIH OLAJŠAV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN BOLGARIJOMateja Bovha, 2016, undergraduate thesis Abstract: Že od nekdaj je pobiranje davkov pomembno za državo, saj omogoča izdatno polnjenje državne blagajne. Za pravne in fizične osebe pa davki predstavljajo dodaten strošek, zato težijo k njihovemu znižanju. Da bi davčna zakonodaja ugodila zahtevam po zniževanju davčnega bremena, so se na davčnem področju uzakonile olajšave, ki predstavljajo zakonsko odobrene ukrepe namenjene za zmanjševanje lastnega obdavčljivega dohodka zavezanca in s tem za zmanjševanje davčnih bremen. Države z njimi na posredni način zagotavljajo razvoj podjetij ter s tem rast gospodarstva, pri fizičnih osebah pa zagotavljajo boljšo ekonomsko in socialno raven posameznika. Tudi Slovenija in Bolgarija nista pri tem nobeni izjemi. Zaradi harmonizacije med državami Evropske unije, ju povezuje podobna davčna politika, vendar z nekaterimi izjemami, kot so različen sistem obdavčevanja in različne vrste davčnih olajšav.
V diplomski nalogi smo obravnavali pomen zniževanja davčnega bremena z možnostjo uveljavljanja davčnih olajšav za fizične in pravne osebe v Sloveniji in Bolgariji. Zaradi lažje primerljivosti med državama smo najprej spoznali zakonodajo obeh držav, temu sledi primerjalna analiza davčnih olajšav obeh držav na podlagi teoretičnega dela in na podlagi konkretnih izračunov obdavčitve fizičnih in pravnih oseb.
Keywords: davčne olajšave, davčni zavezanec, fizična oseba, pravna oseba, dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, Slovenija, Bolgarija
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 2116; Downloads: 132
Full text (1010,97 KB) |
8. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI IN SRBIJI S POUDARKOM NA DAVČNIH SPODBUDAH IN OLJAŠAVAHMaja Kralj, 2014, undergraduate thesis Abstract: Davek od dohodkov oziroma davek od dobička pravnih oseb ter z njimi povezane davčne spodbude in olajšave se v obeh državah nekoliko razlikujejo. Predstavljajo pa vir direktnih davkov, iz katerih se financira država.
Davčne spodbude in olajšave so v Srbiji za tuje investitorje nekoliko bolj zanimive, saj omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Je pa Srbija v zadnjih letih močno opustila nekatere davčne olajšave. Prav tako je zvišala davčno stopnjo, kot posledica približevanj EU s harmonizacijo davčne zakonodaje. Prestopila je tudi mejo davčne stopnje 12,5 odstotka, ki označuje škodljivo davčno konkurenco.
Slovenija s svojimi davčnimi spodbudami in olajšavami spodbuja predvsem zaposlovanje ter vlaganje v raziskave in razvoj. Tako želi znižati stopnjo brezposelnosti in izboljšati gospodarske razmere na trgu. V zadnjih letih je zniževala davčno stopnjo, da bi postala bolj privlačna država za tuje investitorje, vendar se do sedaj na tem področju še ni prišlo do vidnih izboljšav.
Keywords: davek od dohodkov pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčna osnova, prihodki, odhodki, davčne spodbude, davčne olajšave, davčne oprostitve
Published in DKUM: 17.10.2014; Views: 2107; Downloads: 257
Full text (523,43 KB) |
9. ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.Tadej Fijavž, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve.
Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Keywords: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Published in DKUM: 27.08.2013; Views: 2153; Downloads: 219
Full text (1,01 MB) |
10. DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBONataša Bradač, 2012, master's thesis Abstract: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo.
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo.
Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo).
V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi.
V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora.
V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Keywords: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Published in DKUM: 11.03.2013; Views: 4721; Downloads: 668
Full text (1,99 MB) |
