| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 98
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Zlatko Djuričić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Keywords: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Published: 18.03.2021; Views: 128; Downloads: 11
.pdf Full text (426,57 KB)

2.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, master's thesis

Abstract: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Keywords: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Published: 18.03.2021; Views: 133; Downloads: 17
.pdf Full text (1,33 MB)

3.
Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijo
Aleksandra Kovacheva, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Keywords: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Published: 17.11.2020; Views: 201; Downloads: 28
.pdf Full text (911,22 KB)

4.
Razlike med ugotavljanjem poslovnega izida za potrebe letnega računovodskega poročanja in za potrebe davčnega obračuna
Andrea Tot, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje razlike med poslovnim izidom in davčnim obračunom. Osnova slednjega so prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in prikazani v izkazu poslovnega izida, ki je nato tudi sestavni del letnega poročila in ga zatem prilagodimo predpisom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V diplomski nalogi so podrobno opisani tudi poslovni izid ter vrste prihodkov in odhodkov, predstavljen pa je tudi davči obračun. Cilj podjetij je čim večji dobiček, ki ga nato lahko porabijo za svojo rast in razvoj, zato ta posledično stremijo k optimiranju davčne obveznosti. Delo diplomske naloge je namenjeno vsem, ki bi se radi v prvi vrsti seznanili s poslovnim izidom in njegovimi sestavinami ter davčnim obračunom, in pa vsem, ki bi radi spoznali razlike med njima.
Keywords: poslovni izid, davčni obračun, davek od dohodka pravnih oseb
Published: 11.11.2020; Views: 209; Downloads: 55
.pdf Full text (3,04 MB)
This document has many files! More...

5.
Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah eu
David Črešnik, 2020, master's thesis

Abstract: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Keywords: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Published: 20.08.2020; Views: 312; Downloads: 40
.pdf Full text (1,14 MB)

6.
Poslovanje v tujini prek stalne poslovne enote
Rebeka Dobaja, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kadar se podjetje želi pozicionirati na tujem trgu, je najpomembnejše slediti trem načelom, in sicer, prvič, če podjetje posluje izven domače države, obdavči dobiček doma, razen če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, drugič, če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, se lahko dobiček obdavči v tujini, vendar samo tisti del dobička, ki se lahko pripiše stalni poslovni enoti in tretjič, davek, ki je že plačan v tujini, ga ni treba več plačati doma in se prizna kot odbitek. Pomembno vlogo igrajo pri tem konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jih države sklenejo med seboj, s tem pa se podjetja lahko izognejo dvojni davčni obveznosti in nemoteno poslujejo tako doma kot tudi v tujini. Nemalokrat se zgodi, da posamezne multinacionalke želijo izkoristiti davčne vrzeli, s tem pa pridobiti nekaj ugodnosti na račun zmanjšanja davčne obveznosti. Proti takim aktivnostim se aktivno bori OECD s projektom BEPS na čelu. Skozi 15 ukrepov predstavljajo rešitve, za omogočanje enakopravnega položaja vsem podjetjem.
Keywords: stalna poslovna enota, tujina, davek od dohodka pravnih oseb, projekt BEPS, mednarodne pogodbe
Published: 23.07.2019; Views: 610; Downloads: 59
.pdf Full text (557,54 KB)

7.
Primerjava obdavčitve dobička pri samostojnem podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjo
Marja Uršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga primerja obdavčitev dohodka pri družbi z omejeno odgovornostjo in samostojnem podjetniku. Kot dohodek je definiran vsak dobiček, ki ga gospodarski subjekt pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nalogi sta najprej predstavljena davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina (kot davek na dohodek iz dejavnosti), potem pa so podrobneje obravnavane posamezne vrste dohodkov in odhodkov, ki vplivajo na višino davčne osnove pri obeh davkih. Posebej so obravnavane še davčne olajšave, davčna izguba ter spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, dohodek, davčna osnova
Published: 26.11.2018; Views: 610; Downloads: 76
.pdf Full text (937,06 KB)

8.
Ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Jasmin Skejić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vedno več ljudi odloča za ustanovitev lastnega podjetja. Eden izmed razlogov za ustanovitev lastnega podjetja je tudi ta, da posamezniki želijo biti samostojni in neodvisni pri opravljanju dela. Ustanovitev podjetja za določene osebe predstavlja pozitivno izkušnjo in izpolnitev ciljev, za določene osebe pa negativno izkušnjo. Prva in najpomembnejša odločitev posameznika pred ustanovitvijo družbe je, katero pravnoorganizacijsko obliko družbe izbrati. V praksi se posamezniki najpogosteje odločajo za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je najštevilčnejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe v svetu. K razširjenosti te kapitalske družbe prav gotovo prispevajo dejavniki, kot so izključitev osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, relativno nizek ustanovitveni kapital in obsežne davčne olajšave. V diplomskem projektu smo najprej predstavili splošne značilnosti gospodarskih družb, sicer pa smo se osredotočili na družbo z omejeno odgovornostjo. Omejili smo se na ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Diplomski projekt prikazuje splošne značilnosti d. o. o., stanje v slovenski poslovni praksi in direktno primerjavo ustanovitve in obdavčitve izbrane kapitalske družbe. Družba z omejeno odgovornostjo je priljubljena zaradi fleksibilne organizacijske strukture, saj lahko družbeniki z družbeno pogodbo prilagodijo organiziranost podjetja lastnim interesom. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba in d. o. o. kot pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ustanovitelji pa za obveznosti družbe odgovarjajo le do višine osnovnega vložka. V diplomskem projektu je neposredno prikazana primerjava ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Med Zakonom o gospodarskih družbah in hrvaškim ekvivalentnim Zakonom o trgovačkim društvima je veliko skladnosti, bistvene razlike pa so opazne pri višini osnovnega kapitala družbe in osnovnega vložka posameznika. Sestava osnovnega kapitala in osnovnih vložkov je enaka, razlike se pojavijo predvsem pri najnižjem potrebnem znesku le teh. Tako z vidika višine osnovnega kapitala kot višine osnovnega vložka lahko sklepamo, da je ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji. K temu pripomore predvsem posebnost v Zakonu o trgovačkim društvima, ki predpisuje možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo z desetimi hrvaškimi kunami. Ena izmed razlik je število družbenikov, saj hrvaška zakonodaja ne omejuje njihovega največjega števila. Pravna oseba, ki je rezident Slovenije ali Hrvaške, je obdavčena po načelu svetovnega dohodka, ki ga določa slovenska oz. hrvaška davčna zakonodaja. Davek na dobiček se po predpisani davčni stopnji obračuna od davčne osnove in predstavlja prihodek državnega proračuna. Družba z omejeno odgovornostjo ima v obeh državah tudi pravico do zmanjševanja davčne osnove z davčnimi olajšavami. Med davčnima zakonodajama obeh držav ne prihaja do bistvenih razlik, kar je zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji tudi pričakovano. Predpisana davčna stopnja davka na dobiček je za tekoče davčno obdobje v Sloveniji za 1 ali 7 odstotkov višja kot na Hrvaškem, odvisno od ustvarjenih prihodkov d. o. o., ki se na Hrvaškem pojavijo. Obdavčitev družb z omejeno odgovornostjo je torej na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, pravna oseba, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka
Published: 13.11.2018; Views: 597; Downloads: 142
.pdf Full text (674,55 KB)

9.
Primerjava obdavčitve dobička delniških družb v Sloveniji in Avstriji
David Črešnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Davčna zakonodaja ima v državah pomemben vpliv na gospodarstvo. Pobiranje davkov je glavni vir financiranja državnega proračuna, v katerem davek na dohodek pravnih oseb ne predstavlja največji delež davčnih prihodkov. Za državo ta davek ni toliko pomemben v smislu višine prejetega davka, kot v samem vplivu na rast gospodarstva, saj lahko podjetja več zaposlujejo ter vlagajo v davčno manj obremenjenem okolju. Pravna oseba, ki je davčni rezident Slovenije ali Avstrije, je davčni zavezanec za svoj svetovni dohodek, ki ga določa slovenska oz. avstrijska davčna zakonodaja. Pravna oseba pripravi davčno bilanco, v kateri navede vse obdavčljive prihodke ter odhodke. Pravni osebi v obeh državah pripadajo tudi davčne olajšave. Davek na dohodek oz. dobiček se po davčni stopnji obračuna od osnove za davek, ki se določi v davčni bilanci. Davčni dobiček oz. osnova za davek se razlikuje od čistega poslovnega dobička iz izkaza poslovnega izida, ki je pripravljen v skladu z računovodskimi standardi. Diplomska naloga prikazuje direktno primerjavo obdavčitve dohodka delniške družbe v Sloveniji in Avstriji. Med Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in avstrijskim ekvivalentnim zakonom Körperschaftsteuergesetz (KStG) je veliko skladnosti, ključne razlike pa so opazne pri davčni stopnji in davčnih olajšavah. Odhodki podjetij, ki so povezani z zaposlitvijo invalidov, z vlaganjem v raziskavo in razvoj, z donacijami in podobnimi odhodki, se v posameznih državah davčno obravnavajo različno. Običajno je ugodnost takšnega odhodka v obliki davčne olajšave, ki v davčni bilanci podjetja zmanjšuje davčno osnovo ter manjša obveznost za davek podjetja. Slovenija in Avstrija sta članici Evropske unije, zato je davčna obravnava čistega poslovnega izida podobna. Določeni poslovni prihodki in odhodki se zaradi svojega vira sploh ne priznajo ali pa se priznajo le delno. Z vidika davčnega rezidenta je obdavčitev dohodka delniške družbe v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji. Slovenski davčni zavezanec lahko uveljavlja več davčnih olajšav, prizna pa se mu tudi več poslovnih odhodkov. Razlike so vendarle majhne, kar je zaradi članstva v EU tudi pričakovano. Za nemoteno delovanje trga Evropske unije je potrebna harmonizacija, saj posamezne davčne politike ne smejo povzročati večjih neskladnosti in posledično davčno diskriminacijo. Obravnavano podjetje SI d.d. je v davčni bilanci izkazalo nižjo osnovo za davek v primerjavi z podjetjem AT AG, ki predstavlja avstrijskega davčnega zavezanca. Razlog leži v tem, da je v obravnavanem primeru več davčnih olajšav, kot tudi več davčno priznanih odhodkov pripadalo slovenskemu davčnemu zavezancu. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb je za davčno obdobje 2016 v Avstriji za 6% višja kot v Sloveniji. Iz ugotovitev lahko sklepamo, da je obdavčitev dobička delniških družb oz. pravnih oseb v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji.
Keywords: Davek od dohodka, pravna oseba, davčna olajšava, davčni zavezanec, čisti dobiček, davčna bilanca
Published: 30.10.2017; Views: 714; Downloads: 144
.pdf Full text (1,43 MB)

10.
Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitiv
Vita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, original scientific article

Abstract: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Keywords: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Published: 10.07.2017; Views: 551; Downloads: 61
.pdf Full text (348,76 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica