1. Obdavčitev digitalnega gospodarstva : magistrsko deloMarko Kristofič, 2022, master's thesis Abstract: Digitalizacija je v svet ponesla četrto industrijsko revolucijo. Visoka mobilnost, neopredmetena sredstva, pomanjkanje fizične prisotnosti in klasičnih oblik stalnih poslovnih enot so le nekatere izmed dilem, ki so zakonodajalce postavili pred vprašanje, ali se z novostmi spopadati posamično ali problematiko urediti celostno. Paleta novih poslovnih modelov kot tudi digitalizacija že obsoječih, je tehtnico nagibala v prid sprejetju celostne mednarodne rešitve.
EU in OECD predstavljata dve glavni gonilni sili na področju razvoja novih davčnih ukrepov za pravično mednarodno obdavčitev digitalnega gospodarstva. Posebej pravila EU pri prilagoditvi obračunavanja DDV kažejo na nujnost hitre prilagoditve sistema obdavčitve za digitalno gospodarstvo. Evropska komisija je v želji po prilagoditvi novim razmeram na evropskem trgu predlagala sveženj za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva, s katerim bi začasno obdavčili dohodke od nekaterih digitalnih storitev, trajneje pa bi se oblikoval nov koncept pomembne digitalne prisotnosti. Neuspeh obeh predlaganih ukrepov je vodil v zastoj urejanja predmetne problematike na ravni EU.
Dogovor, dosežen pod okriljem OECD, prestavlja prvi večji korak k spremembi tradicionalnih mednarodnih davčnih pravil. Projekt BEPS je vodil do prvih idejnih rešitev in nazadnje dejanskih predlogov, izmed katerih se je konsenz dosegel s predlogom, ki je razdeljen na dva dela. Prvi steber zajema razširitev pooblastil držav za obdavčitev dobičkov podjetij, ki poslujejo v njihovi državi, vendar tam nimajo fizične prisotnosti. Hkrati bo uvedba prvega stebra ukinila vse sprejete enostranske ukrepe držav. Drugi steber globalnega davčnega dogovora uvaja najnižjo efektivno davčno stopnjo 15 odstotkov ter vključuje tri pravila za dosego tega cilja – pravilo vključitve dohodka (income inclusion rule), pravilo premalo obdavčenega dobička (under-taxed profits rule) in pravilo podvrženosti obdavčitvi (subject to tax rule).
Vendar pa je bila pot do sprememb na mednarodnem nivoju dolga, kar je zakonodajalce in teoretike vodilo v iskanje enostranskih rešitev predmetne problematike. Tako so se v praksi kot teoriji pojavile oblike obdavčitve, vendar pa se enostransko urejanje problematike v praksi ni izkazalo kot učinkovito, saj se strošek prepogosto enostavno prenese na končnega uporabnika. Nova pravila, dogovorjena v sklopu globalnega davčnega dogovora, ciljajo na ustavitev dirke proti dnu v mednarodnem davčnem pravu za namene. Skušalo se bo omejiti davčno načrtovanje in povečati efektivne davčne stopnje, predvsem v jurisdikcijah z nizko stopnjo obdavčitve.
Keywords: BEPS akcijski načrt, stalna poslovna enota, davek na digitalne storitve, kraj obdavčitve, izogibanje davkom, davčno načrtovanje, prenos dobička
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 817; Downloads: 201
 Full text (522,59 KB) |
2. PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINSergeja Sotošek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev.
V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve.
Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.
Keywords: Zakon o dohodnini, davek od dobička iz kapitala, nepremičnine, fizične osebe, davčna osnova, davčna stopnja.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1618; Downloads: 159
Full text (1,27 MB) |
3. OBLIKA DAVČNIH SPODBUD IN OLAJŠAV V SLOVENIJI, KITAJSKI IN SRBIJI NA PRIMERU PODJETJA XKarmen Kovač, 2016, undergraduate thesis Abstract: Davek od dobička pravnih oseb in z njim povezane davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za posameznika oziroma podjetje, kot tudi za državo. Davčne olajšave in spodbude pa se med posameznimi državami nekoliko razlikujejo.
Slovenski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb je nekoliko prijaznejši od podobnih zakonov ostalih držav, saj omogoča raznolike davčne olajšave in spodbude. Prednost je predvsem v tem, da spodbuja zaposlovanje mladih, zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami in tudi vlaganje v raziskave in razvoj, s čimer želi država znižati stopnjo brezposelnosti. Večje zanimanje za investitorje predstavlja Republika Srbija. Njihove davčne olajšave in spodbude omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Najmanj davčnih olajšav in spodbud pa ponuja Kitajska. Tuji investitorji se za poslovanje v njihovi državi odločijo predvsem zaradi velikega trga in poceni delovne sile in ne zaradi davčnih olajšav in spodbud.
Keywords: Davčne olajšave, davčne spodbude, davek od dobička pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, davčni zavezanci.
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1681; Downloads: 156
Full text (1,57 MB) |
4. Davčno optimiranje pri trgovanju z nepremičninami med povezanimi osebami : specialistično deloSimona Starašinič, 2007, specialist thesis Keywords: Slovenija, davčni sistemi, davki, davek od dobička, optimizacija, nepremičnine, trgovanje, davčne službe, inšpekcijske službe, case study
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1619; Downloads: 114
 Link to full text
This document has many files! More... |
5. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI IN SRBIJI S POUDARKOM NA DAVČNIH SPODBUDAH IN OLJAŠAVAHMaja Kralj, 2014, undergraduate thesis Abstract: Davek od dohodkov oziroma davek od dobička pravnih oseb ter z njimi povezane davčne spodbude in olajšave se v obeh državah nekoliko razlikujejo. Predstavljajo pa vir direktnih davkov, iz katerih se financira država.
Davčne spodbude in olajšave so v Srbiji za tuje investitorje nekoliko bolj zanimive, saj omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Je pa Srbija v zadnjih letih močno opustila nekatere davčne olajšave. Prav tako je zvišala davčno stopnjo, kot posledica približevanj EU s harmonizacijo davčne zakonodaje. Prestopila je tudi mejo davčne stopnje 12,5 odstotka, ki označuje škodljivo davčno konkurenco.
Slovenija s svojimi davčnimi spodbudami in olajšavami spodbuja predvsem zaposlovanje ter vlaganje v raziskave in razvoj. Tako želi znižati stopnjo brezposelnosti in izboljšati gospodarske razmere na trgu. V zadnjih letih je zniževala davčno stopnjo, da bi postala bolj privlačna država za tuje investitorje, vendar se do sedaj na tem področju še ni prišlo do vidnih izboljšav.
Keywords: davek od dohodkov pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčna osnova, prihodki, odhodki, davčne spodbude, davčne olajšave, davčne oprostitve
Published in DKUM: 17.10.2014; Views: 2107; Downloads: 260
Full text (523,43 KB) |
6. Presoja davčnih olajšav in oprostitev med Slovenijo in Hrvaško pri obdavčitvi dobička pravnih oseb : diplomsko deloPetra Kitak, 2006, undergraduate thesis Keywords: davki, obdavčenje, davek od dohodka, dobiček, pravna oseba, davčne olajšave, odhodek, razlike, obveznosti, regulacija, davek od dobička, pravna ureditev, dohodek, Slovenija, Hrvatska, mednarodne primerjave
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1897; Downloads: 67
Full text (422,43 KB) |
7. Komparativna analiza davčnih izgub v Sloveniji in izbranih evropskih državah : magistrsko deloDragica Kotnik, 2006, master's thesis Keywords: davki, davčni sistemi, podjetje, davčna politika, obveznosti, poslovanje podjetja, pravna oseba, davek od dobička, davek od dohodka, obračuni, izgube, harmonizacija, kontrola, bilance, obdavčenje, finančno poslovanje, poslovne finance, struktura, Slovenija, Evropska unija, modeli, mednarodne primerjave, finančna sredstva, plačila
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2035; Downloads: 70
Full text (1,29 MB) |
8. Obdavčitev pri viru dohodkov pravnih oseb v Sloveniji s prikazom praktičnih primerov : diplomsko deloFranci Pavlinjek, 2007, undergraduate thesis Keywords: davki, obdavčenje, davek od dohodka, dobiček, pravna oseba, davčne olajšave, odhodek, dvojno obdavčenje, razlike, mednarodni sporazumi, obveznosti, dividende, obresti, premoženje, plačila, regulacija, davek od dobička, pravna ureditev, dohodek, Slovenija, Evropska unija, mednarodne primerjave
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2434; Downloads: 112
Full text (4,97 MB) |
9. Obdavčitev nepremičnin v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški : diplomsko deloKatja Kovačič, 2007, undergraduate thesis Keywords: nepremičnine, davki, obdavčenje, vrednotenje, kapital, financiranje, davek od dohodka, premoženje, davek na dodano vrednost, davek od dobička, dedovanje, zemljišča, trg, Slovenija, Hrvatska, mednarodne primerjave, učinkovitost, ocenjevanje, zakonodaja, zakoni
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2632; Downloads: 173
Full text (536,14 KB) |
10. Vpliv spremembe davčne zakonodaje na davčno obremenitev samostojnega podjetnika v trgovski dejavnosti : diplomsko deloKatja Trnovšek, 2007, undergraduate thesis Keywords: davki, panoge dejavnosti, trgovec, trgovinsko podjetje, obdavčenje, obračuni, pravna ureditev, davčne olajšave, davek od dohodka, davek od dobička, podjetnik, samostojnost, zasebno podjetje, dohodek, zakonodaja, spremembe, zakoni, davčni sistemi, Slovenija, kapital
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1933; Downloads: 65
Full text (283,90 KB) |
