1. Obdavčitev prevoznih sredstev v Sloveniji in nekaterih državah Evropske unijeNina Fekonja, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje.
Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje.
V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila.
Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena.
Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil.
V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom.
Keywords: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil.
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
 Full text (3,70 MB) |
2. Primerjava obdavčitve motornih vozil v Sloveniji, Nemčiji, na Danskem in FinskemMaja Petek, 2018, undergraduate thesis Abstract: Pričujoč diplomski projekt analizira davek na motorna vozila v Republiki Sloveniji. Slovenska ureditev je primerjana z ureditvijo tega davka v Nemčiji, na Danskem in na Finskem. Motorna vozila v teh državah so ob nakupu obdavčena z davkom na dodano vrednost, poleg tega pa še z davkom na motorna vozila. Davek se plačuje od prometa novih in tudi rabljenih vozil ter drugih rabljenih cestnih motornih vozil, za katere je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost. Med primerjanimi obdavčitvami vozil izstopa Danska, kjer so motorna vozila obdavčena z najvišjimi stopnjami, saj je potrebno ob nakupu novega motornega vozila poleg davka na dodano vrednost, plačati še davek na registracijo vozila, ki se plača samo enkrat ob nakupu vozila in še letni zeleni davek, ki se plačuje vsako leto. Sledi Nemčija, ki izstopa z veliko nižjimi davčnimi stopnjami v primerjavi obravnavanih držav. Ne glede na to, da je primarni cilj precej visokih obdavčitev motornih vozil polnjenje državnih proračunov, se vseeno kaže težnja držav, da bi z reformo zakonodaje spodbudile večjo uporabo javnih potniških prevozov ali nakup vozil, ki imajo nizke emisijske vrednosti, in so ocenjene z najvišjimi EURO standardi ali pa vozil na električni pogon.
Keywords: davek na motorna vozila, motorna vozila, davek na dodano vrednost, davek na registracijo vozila, zeleni davek, EURO standardi
Published in DKUM: 26.10.2018; Views: 1548; Downloads: 169
Full text (981,91 KB) |
3. PROST PRETOK BLAGA IN NJEGOV VPLIV NA DAVEK NA MOTORNA VOZILASimon Bukovec, 2016, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu, z naslovom: Prost pretok blaga in njegov vpliv na davek na motorna vozila, bom predstavil oba instituta torej prost pretok blaga in davek na motorna vozila. Njun odnos in problem oz. konflikt, ki ga predstavljata. Opredelil se bom tudi, do vprašanja ali lahko davek na motorna vozila krši načelo o prostem pretoku blaga oz. ga omejuje.
V prvem delu diplomskega dela bom bralcu predstavil oba instituta, ju opredelil in analiziral s pomočjo teorije in sodne prakse.
V drugem delu pa bom analiziral tri sodbe Sodišča EU s katerimi, bom poskušal opredeliti in rešiti problematiko diplomske naloge. Podrobneje bom pogledal sodbe Sodišča EU: C-402/09 Tatu proti Romuniji z dne 7.4.2011, C 76/14 Manea proti Romuniji z dne 14.4.2015 in C 586/14 Budișan proti Romuniji z dne 9.6.2016, ki najbolje odražajo problematiko med notranjo obdavčitvijo in prostim pretokom blaga.
Keywords: Davek na motorna vozila, ZDMV, 110. člen PDEU, nevtralnost davkov, konkurenca, Prost pretok blaga, posredna diskriminacija, C 402/09 Tatu, C 76/14 Manea, C 586/14 Budișan
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1480; Downloads: 186
Full text (1,20 MB) |
4. NEENAKOPRAVNA OBDAVČITEV MOTORNIH VOZIL V SLOVENIJI Z DMVKlavdija Kenk, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem morebitne neenakopravne obdavčitve na področju motornih vozil v Sloveniji, ki bi lahko kazala na kršitev temeljnih svoboščin Evropske unije: prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, ki naj bi jih ta zagotavljala svojim državljanom ter kršenje 110. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zakonodaja na področju obdavčitve motornih vozil v Evropski uniji je področje, ki ostaja dokaj neharmonizirano, s čimer posameznim državam ponuja možnost, da vsaka s svojo nacionalno zakonodajo ureja to področje. Morebitna neusklajena področja na področju obdavčitev posameznim državam omogočajo prosto urejanje prihodkov iz naslova davkov in tudi konkurenčnosti trga, pri tem pa ne smejo pozabiti na določila Pogodbe o delovanju Evropske unije. Hkrati neusklajena zakonodaja in siva področja davkoplačevalce tako rekoč vzpodbujajo h kršitvam in zaobidenjem, še posebno, če jim to omogoča s to problematiko povezana administracija oziroma postopek, kot je na primer evidentiranje lastništva vozil in postopek registracije vozil. Rdeča nit magistrskega dela je analiza razvoja in prilagajanja zakonodaje na področju Davka na motorna vozila in primerjava le-te z ureditvami v Avstriji, Romuniji in na Nizozemskem, ter raziskava sodne prakse tega področja v EU, ki bi potrdila ali ovrgla tezo o neenakopravni obdavčitvi rabljenih motornih vozil.
Keywords: Davek na motorna vozila, davek na lastništvo, davek na onesnaževanje, lastništvo vozila, postopek registracije vozil, neenakopravna obdavčitev rabljenih vozil.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 2606; Downloads: 196
Full text (2,17 MB) |
5. Logistični vidik uvoza vozilIrena Anžič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavi logistiko uvoza novih vozil z vidika pooblaščenega uvoznika. Predstavi trenutno veljavno evropsko in slovensko zakonodajo, ki določata obračunavanje predpisanih dajatev. Prav tako prikaže različne možne načine dostave vozil z različnimi prevoznimi sredstvi.
V praktičnem delu je na konkretnih primerih dveh japonskih znamk (Honda in Mitsubishi) predstavljen način obračunavanja uvoznih dajatev. Podrobno je prikazan tudi način določanja transportne poti dobave vozil do pooblaščenih trgovcev v Sloveniji.
Keywords: avto logistika, špedicijske storitve, prevozne storitve, carinska politika, poreklo blaga, davek na motorna vozila
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 1202; Downloads: 136
Full text (3,41 MB) |
6. VPLIV SPREMEMBE DAVKOV NA POSLOVANJE PODJETJA NA PODROČJU TRGOVINE Z AVTOMOBILIJure Ivanuša, 2015, undergraduate thesis Abstract: Slovenski avtomobilski trg se je v zadnjem desetletju precej približal razvitemu zahodnemu trgu, saj sta ponudba in kakovost vozil primerljivi z najbolj razvitimi državami. Razvoj trga je prinesel tudi številne spremembe na področju davka na dodano vrednost in davka na motorna vozila, kar posledično vpliva na konkurenčnost in uspešnost posameznega podjetja.
Diplomsko delo predstavi davek na dodano vrednost in njegove spremembe, ki so sledile ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Dotaknemo se davka na motorna vozila in avtomobilskega trga v Sloveniji. Osrednji del predstavlja podjetje PA Global, d. o. o, opis načina spoprijemanja s spremembami na področju davkov in ugotavljanje, kakšen vpliv so le-ti imeli na poslovanje podjetja.
Keywords: davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, avtomobilski trg
Published in DKUM: 15.04.2016; Views: 1298; Downloads: 171
Full text (906,26 KB) |
7. POSEBNOSTI IN PROBLEMATIKA POSREDNIH DAVKOV PRI MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZILIH V SLOVENIJIJožica Erjavc, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila posredne davke na motorna in priklopna vozila v Sloveniji. Najprej sem ugotovila pravne podlage, nadalje pa davčne obremenitve pri prometu vozil v Sloveniji, pri prometu vozil pridobljenih v EU ter pri uvozu vozil iz tretjih držav. Ugotovila sem tudi, da je delež sredstev, ki priteka v proračun iz naslova davka na motorna vozila, skromen. Priliv sredstev iz naslova okoljske takse pa je zanemarljiv. Največji delež predstavlja DDV, ki pa je v zadnjem letu precej upadel, saj se je zaradi gospodarske krize prodaja avtomobilov močno znižala. Pri slednjem pa je tudi največ davčnih utaj.Moteče je tudi nesodelovanje Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance, na področju izobraževanja in usposabljanja delavcev v registracijskih organizacijah, iz davkov na vozila, ki bi ga moral le-tem nuditi Generalni davčni urad. Tudi zakonodaja je zaradi nekonstruktivnega sodelovanja posameznih ministrstev zapletena, dvoumna in nedoločna, ter terminološko neusklajena. Zakonodajalec vse prevečkrat pri predpisovanju zakonov tudi ne upošteva mnenja stroke. Zaradi vsega navedenega prihaja v praksi do razlik pri odmeri davkov na posameznih davčnih uradih.
Keywords: davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, okoljska taksa, registracijska organizacija, registracija vozil, nova vozila, rabljena vozila, vozila pridobljena iz EU, vozila pridobljena iz tretjih držav.
Published in DKUM: 04.03.2011; Views: 2618; Downloads: 264
Full text (280,40 KB) |
