| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 103
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
VPLIV DAVČNE POLITIKE PODJETJA V GRADBENI DEJAVNOSTI NA USPEŠNOST POSLOVANJA
Boris Emeršič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje. Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Keywords: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Published: 12.08.2010; Views: 1981; Downloads: 108
.pdf Full text (430,11 KB)

22.
ANALIZA NOVOSTI OBDAVČITVE STORITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST V LETU 2010, PRIMERJALNO S SEDANJIMI REŠITVAMI
Melita Hren, 2010, undergraduate thesis

Abstract: S 01.01.2010 je začela veljati sprememba zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaša na nove rešitve v zvezi z obdavčevanjem storitev in vračilom DDV zavezancem s sedežem v drugih državah članicah EU, ter uvaja nove ukrepe na področju boja proti davčnim goljufijam. V novem zakonu, ki velja od 01.01.2010 je povsem na novo določen postopek uveljavljanja vračila DDV v drugi državi članici za davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji. Glavni cilj zakona je, da se zmanjšajo administrativni stroški davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici v kateri so nabavljali blago oziroma storitve s plačilom DDV. V zakonu je predvidena rešitev, da bo zahtevek za vračilo DDV še naprej obravnavala država članica, v kateri je bil DDV plačan , vračljiv znesek se bo določal v skladu s predpisi o odbitkih v državi članici, v kateri so stroški nastali, ta država pa bo vrnila DDV neposredno davčnemu zavezancu, ki bo zahteval vračilo. Glavna sprememba se nanaša predvsem na uporabo sodobne tehnologije za predložitev zahtevkov za vračilo DDV. Z novim zakonom se skrajšujejo davčno obdobje in rok za predložitev obračuna DDV ter hkrati rok za predložitev rekapitulacijskega poročila in s tem obdobje poročanja za tiste davčne zavezance, ki opravljajo dobave blaga in storitev znotraj Skupnosti.
Keywords: Ključne besede:davek na dodano vrednost, storitev, davčni zavezanec, fizična oseba, identifikacijska številka, rekapitulacijsko poročilo.
Published: 18.08.2010; Views: 1509; Downloads: 105
.pdf Full text (279,08 KB)

23.
E-IZMENJAVA PODATKOV PODJETJA Z DAVČNO UPRAVO
Andreja Guzej, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Elektronsko poslovanje je postalo del našega vsakdana. Državljani imamo vedno več storitev, za katere nam ni treba čakati v vrstah. Elektronsko poslovanje tako predstavlja spremembo in prednost za državljane in za podjetja. Slovenska zakonodaja podpira elektronsko davčno poslovanje. Tako se je tudi Davčna uprava Republike Slovenije odločila za elektronsko poslovanje preko portala eDavkov. To je sodobno in varno elektronsko poslovanje, ki je posebej v podjetjih olajšalo delo, znižalo stroške in prihranilo čas. Preko portala eDavkov je možno opravljati vedno več davčnih obveznosti, oddajati dokumente in priloge, tako, da je dokazano, da je to prava rešitev oziroma, da so dokazane prednosti elektronskega poslovanja.
Keywords: elektronsko poslovanje, digitalno potrdilo, davčni zavezanci, eDavki, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Published: 20.10.2010; Views: 1449; Downloads: 107
.pdf Full text (333,19 KB)

24.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, final seminar paper

Abstract: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Keywords: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Published: 02.12.2010; Views: 2736; Downloads: 231
.pdf Full text (938,61 KB)

25.
POMEN SPREMEMB ZDDV-1 V GRADBENIŠTVU, NA PRIMERU PODJETJA VILKOGRAD D.O.O.
Alja Vouk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je povzeti spremembe davčne zakonodaje po 1. 1. 2010 v gradbeništvu in na konkretnem primeru podjetja Vilkograd d.o.o. in vpliv teh sprememb tudi proučiti. Osredotočila sem se predvsem na novosti ZDDV-1, ki med drugim uvajajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Te spremembe so močno vplivale na poslovanje gradbenih podjetij. Na podlagi analize obračunov pred in po spremembah sem ugotovila, da te veliko prispevajo k izboljšanju likvidnosti gradbenih podjetij.
Keywords: davki, davek na dodano vrednost, gradbena dejavnost, gradbene storitve, stopnja DDV, obveznost za plačilo DDV, terjatve do države iz naslova DDV, obračunani DDV, vstopni DDV, obračun DDV-O, likvidnost
Published: 10.01.2011; Views: 2506; Downloads: 311
.pdf Full text (4,53 MB)

26.
POSEBNOSTI IN PROBLEMATIKA POSREDNIH DAVKOV PRI MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZILIH V SLOVENIJI
Jožica Erjavc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila posredne davke na motorna in priklopna vozila v Sloveniji. Najprej sem ugotovila pravne podlage, nadalje pa davčne obremenitve pri prometu vozil v Sloveniji, pri prometu vozil pridobljenih v EU ter pri uvozu vozil iz tretjih držav. Ugotovila sem tudi, da je delež sredstev, ki priteka v proračun iz naslova davka na motorna vozila, skromen. Priliv sredstev iz naslova okoljske takse pa je zanemarljiv. Največji delež predstavlja DDV, ki pa je v zadnjem letu precej upadel, saj se je zaradi gospodarske krize prodaja avtomobilov močno znižala. Pri slednjem pa je tudi največ davčnih utaj.Moteče je tudi nesodelovanje Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance, na področju izobraževanja in usposabljanja delavcev v registracijskih organizacijah, iz davkov na vozila, ki bi ga moral le-tem nuditi Generalni davčni urad. Tudi zakonodaja je zaradi nekonstruktivnega sodelovanja posameznih ministrstev zapletena, dvoumna in nedoločna, ter terminološko neusklajena. Zakonodajalec vse prevečkrat pri predpisovanju zakonov tudi ne upošteva mnenja stroke. Zaradi vsega navedenega prihaja v praksi do razlik pri odmeri davkov na posameznih davčnih uradih.
Keywords: davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, okoljska taksa, registracijska organizacija, registracija vozil, nova vozila, rabljena vozila, vozila pridobljena iz EU, vozila pridobljena iz tretjih držav.
Published: 04.03.2011; Views: 1782; Downloads: 190
.pdf Full text (280,40 KB)

27.
VPLIV DISKRIMINATORNIH IN NEDISKRIMINATORNIH PRAVNIH NORM NA GOSPODARSKE SUBJEKTE S POUDARKOM NA DAVKU NA DODANO VREDNOST
Frančiška Mestinšek Podbrežnik, 2011, master's thesis

Abstract: Da bi se v EU dosegel prost pretok blaga, je EU sprejela pravne norme, ki zajemajo: - prepoved uvoznih in izvoznih carin ter dajatev z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved količinskih omejitev pri uvozu in izvozu ter ukrepov z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved neposredne ali posredne diskriminacije davčne obravnave izdelkov, uvoženih iz drugih držav članic, v primerjavi z istovrstnimi domačimi izdelki in - prepoved uvajanja notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi država članica posredno zaščitila druge izdelke. Ker imajo države članice še vedno dokaj proste roke pri ureditvi davkov, imajo tudi različne davčne stopnje, kar vpliva na gospodarske subjekte, na to kje bodo poslovali in seveda tudi na predmet njihovega poslovanja. EU se zavzema za harmonizacijo davčnih pravnih norm in je doslej še najbolj harmonizirala DDV, kjer se bojuje proti davčnim utajam in poizkuša harmonizirati stopnje davka na dodano vrednost. Vpliv pravih norm, ki nediskriminatorno obravnavajo tako domače kot tuje gospodarske subjekte (gospodarske subjekte iz drugih držav članic) je pozitiven in vpliva resnično na njihovo prosto trgovanje, torej na prost pretok blaga. Na drugi strani pa je vpliv diskriminatornih pravnih norm na gospodarske subjekte bodisi pozitiven bodisi negativen, odvisno za kateri gospodarski subjekt gre. Prav zaradi tega pa se EU zavzema za minimalizacijo diskriminatornih pravil, da bi se tako čimbolj dosegel prost pretok blaga.
Keywords: diskiriminatorne pravne norme, nediskriminatorne pravne norme, carine, dajatve z enakim učinkom, količinske omejitve, davki, davek na dodano vrednost
Published: 11.03.2011; Views: 2336; Downloads: 226
.pdf Full text (990,35 KB)

28.
RAZLIKOVANJE MED DAVČNIM IZOGIBANJEM, DAVČNIM ZAOBIDENJEM IN DAVČNO ZATAJITVIJO V DAVČNEM IN KAZENSKEM PRAVU
Jože Kozina, 2011, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge bom predstavil osnovne značilnosti treh modalitet davčnega izmikanja, in sicer davčno izogibanje, davčno zaobidenje in davčno zatajitev. Glede na to, da so prehodi med njimi v vsakodnevni davčni praksi običajno zelo zastrti in nedefinirani bom poskušal na podlagi praktičnih primerov izpostaviti in ponazoriti tiste opredelilne elemente, ki so za vsako izmed njih najbolj tipični in s tem tudi prepoznavni. Strokovno pravilno, pravno argumentirano in čimbolj predvidljivo umeščanje konkretnih davčno dejanskih stanov iz davčnega vsakdana, je ključnega pomena tako z vidika pravne varnosti samega davčnega zavezanca kot tudi z vidika tistih subjektov, ki so z določitvijo njegove vsakokratne davčne obveznosti in umestitvijo njegovih siceršnjih ravnanj, usmerjenih v njihovo izmikanje, tako ali drugače neposredno povezani. Da bi bile njihove tovrstne odločitve čimbolj pravilne, zakonite in pravočasne, izpostavljam tudi izjemno velik pomen poznavanja za strokovno pravilen opis potrebnih zakonskih in dejanskih gradnikov davčno kaznivega dejanja, ki bi se morali zrcaliti v vsakokratnih kazenskih ovadbah davčnega organa in policije oziroma obtožnih aktih državnega tožilca.
Keywords: davčno izmikanje, davčno izogibanje, davčno zaobidenje, kaznivo dejanje davčna zatajitev, korporacijski davek, davek na dodano vrednost, dohodnina, davčni zavezanec, kazenaki pregon, opis kaznivega dejanja
Published: 11.05.2011; Views: 3043; Downloads: 822
.pdf Full text (1,09 MB)

29.
PRENOVA APLIKACIJE ZA OBRAČUN DAVKA NA DODANO VREDNOST
Anže Roblek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena prenova aplikacije za obračun davka na dodano vrednost. Prenova aplikacije je bila narejena za knjigovodsko podjetje Arcom d.o.o., v katerem so prej uporabljali zastarelo rešitev, katere glavni problem je bil, da ni omogočala hkratnega dela več uporabnikov. Za izdelavo aplikacije smo uporabili programski jezik Visual Basic, baza podatkov pa je Oracle Database 10g Express Edition. Rešitev je bila testirana v praksi in je primerna za uporabo.
Keywords: Davek na dodano vrednost, Knjigovodstvo, Baza podatkov
Published: 29.11.2011; Views: 968; Downloads: 78
.pdf Full text (1,35 MB)

30.
ANALIZA UKREPOV BOJA PROTI UTAJAM DDV V LUČI SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Jožica Češnovar, 2014, master's thesis

Abstract: Delo temelji na analizi sodne prakse Sodišča EU s področja ukrepov držav članic EU v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, in sicer ukrepa odvzema pravice iz sistema DDV, ukrepa solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, ukrepov za obravnavo shem nezakonitega davčnega optimiranja in nekaterih ukrepov s področja odmere in pobiranja DDV. Našteti ukrepi so v nalogi predstavljeni v kontekstu celote ukrepov v boju proti utajam DDV, ki so bili od leta 2006 dalje sprejeti na ravni EU in v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena institutu solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, institutu vračila DDV v posebnih primerih in institutu predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV. Naloga predstavlja tudi aktualno slovensko davčno in sodno prakso s področja boja proti utajam DDV in razmišljanja avtorice o ključnih dilemah bodoče davčne in sodne prakse ter DDV zakonodaje s tega področja.
Keywords: Davek na dodano vrednost, ukrepi v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, sodna praksa Sodišča EU s področja boja proti utajam in zlorabam DDV, solidarna odgovornost za plačilo tujega davka, vračilo DDV v posebnih primerih, posebni primeru predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV.
Published: 12.02.2015; Views: 1322; Downloads: 393
.pdf Full text (1,88 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica