| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah eu
David Črešnik, 2020, master's thesis

Abstract: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Keywords: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Published: 20.08.2020; Views: 294; Downloads: 39
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, master's thesis

Abstract: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Keywords: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Published: 23.10.2019; Views: 519; Downloads: 82
.pdf Full text (2,77 MB)

3.
Primerjava obdavčitve d.o.o. v Sloveniji in Angliji
Ana Meznarič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi hitrega napredka tehnologij, možnosti nadzora nad njimi in posledično lažjega dostopa informacij se je od nastanka interneta število pravnih subjektov uradno povečalo, davčno pravo pa precej posodobilo. Tako v Sloveniji kot Veliki Britaniji se zaradi boljšega nadzora nad pravnimi osebami vse hitreje in v vse večjem obsegu zbirajo podatki. V zasebni sferi predvsem zaradi možnosti primerjave in konkurence med pravnimi osebami, v javni sferi pa z namenom lažjega nadzora nad njimi in izvrševanjem nacionalnih zakonodaj. Obdavčitev pravnih oseb predstavlja enega izmed velikih prihodkov državnega proračuna. Podjetnost je prednostna naloga strategije Evropa 2020 za trajnejšo, pametno in vključujočo rast, ki je državljanom predvsem v korist v poklicnem in ustvarjalnem smislu. Država kot javna oblast si z namenom obdavčenja prizadeva za inovativnost pri odzivanju na hitre spremembe, ki jih povzročata tehnologija in globalizacija. Z diplomskim delom želim pokazati podobnosti slovenske in britanske zakonodaje obdavčitve družbe z omejeno odgovornostjo, hkrati pa osvetliti posamezne razlike med dvema pravnima redoma. Potrditev hipotez bom podkrepila s primerjanjem dveh nacionalnih zakonodaj, in sicer na podlagi proučevanja domače in tuje literature na nivoju primerjanja dejstev in procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
Keywords: obdavčitev d.o.o., obdavčitev Ltd., davčna stopnja in olajšave, davčno pravo
Published: 26.11.2018; Views: 583; Downloads: 46
.pdf Full text (755,50 KB)

4.
Samoprijava v davčnem postopku
Maša Žehelj, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjam z institutom s področja davčnega prava, in sicer z davčno samoprijavo. Ta institut je bil v našo zakonodajo sprejet z novelo Zakona o davčnem postopku - ZdavP-2B, leta 2005. Urejen je v 55. in 63. členu ZDavP-2, zakon pa sicer samega pojma ne definira. V nalogi skušam ugotoviti, ali bi se oprostitev na prekrškovni ravni morala raztegniti tudi na kazensko pravo, s čimer bi se onemogočilo, da se zavezanec z uporabo instituta davčne samoprijave inkriminira za kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Ugotovljeno je bilo, da število davčnih samoprijav z leti, odkar je bil institut sploh sprejet v našo zakonodajo, narašča, s čimer se tudi polni proračun, ki se drugače ne bi.
Keywords: Davčno pravo, davčni postopek, davčna samoprijava, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje
Published: 18.01.2018; Views: 1180; Downloads: 292
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Kapitalski dobiček pri razpolaganju z nepremičninami
Maja Salmič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Razpolaganja z nepremičninami so po trenutno veljavni pravni ureditvi, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah, podvržena določeni davčni obravnavi. Pojem nepremičnine je enak pojmu zemljišča oziroma zemljiške parcele, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo. Osrednja stvarna pravica, ki jo ima neka oseba na nepremičnini, je lastninska pravica. Ta pravica daje imetniku pravico posedovati stvar, jo rabiti in uživati ter z njo razpolagati. Z nepremičninami oziroma z lastninsko pravico na nepremičninah je mogoče razpolagati popolno ali omejeno, vendar v obeh primerih ne preko meja lastnikovih upravičenj (nemo plus iuris ad alium transfere potest, quam ipse haberet). Trg nepremičnin v Sloveniji je reguliran s strani države, tudi po davčni plati, saj nepremičnine predstavljajo dobrino, ki je zaradi njenega pomena ni mogoče oziroma je država ne želi prepustiti zgolj zakonitostim ponudbe in povpraševanja, ampak želi njihov promet nadzorovati oziroma vsaj usmerjati. Razpolaganje z nepremičninami je (med drugim) podvrženo tudi obdavčitvi z davkom na kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček je dobiček, ki je (morebiti) dosežen z odsvojitvijo kapitala. V slovenskem pravnem sistemu predstavlja kapitalski dobiček razliko med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in njegovo vrednostjo ob pridobitvi. Med kapital, od katerega se ugotavlja kapitalski dobiček, med drugim štejemo tudi nepremičnine. Za celovit pregled obdavčitve kapitalskih dobičkov, doseženih pri razpolaganju z nepremičninami, je uvodoma v nalogi podana opredelitev pojma nepremičnine ter analiza možnih načinov razpolaganja z nepremičninami. V nadaljevanju je poudarek na davčni obravnavi kapitalskega dobička, ki je (morebiti) dosežen pri razpolaganju z nepremičninami (opredelitev davčne osnove, določitev časa obdavčitve, izračun višine davka, obravnava neobdavčljivih dobičkov in oprostitev, možnost odloga ugotavljanja davčne obveznosti, postopek odmere davka). Predstavljen je tudi primerjalno-pravni prikaz ureditve obdavčitve kapitalskih dobičkov, doseženih pri razpolaganju z nepremičninami, v nekaterih evropskih državah.
Keywords: davčno pravo, nepremičnina, razpolaganje z nepremičninami, davki, kapitalski dobiček, obdavčitev kapitalskega dobička
Published: 10.12.2016; Views: 803; Downloads: 111
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
Položaj države kot upnika v stečajnih postopkih
Tadeja Brenčič Ramšak, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Stičišča in součinkovanje stečajnega prava z drugimi pravnimi materijami so raznolika. To velja tudi še posebej za davčno procesno pravo. Čeprav obe pravni materiji vzporedno večkrat med seboj kolidirata, zaman poskušamo vzpostaviti normiranje (formalnega) stečajno-davčnega prava kot skupek pravnih norm, ki se ukvarjajo z obravnavo davčnih terjatev v okviru plačilne nezmožnosti. Ostaja samo spoznanje, da je obravnavanje tega součinkovanja prepuščena pravni znanosti in sodni praksi. Predmet te raziskave so ustavnopravne zveze obeh pravnih materij in njunih kolizij. Državno in posebej učinkovito naravnano davčno procesno pravo mora stopiti v ozadje, kadar je v nasprotju z določenimi elementi stečajnega prava. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju predvideva pravno premoč, kateri podlega tudi davčni upnik. Stičišče davčnega in stečajnega prava zmeraj potrebuje ustavnopravno povezavo. Glede na ustavno pravico do lastnine stečajnih upnikov, ki jim pripadajo temeljne pravice, določa vsebino in omejitve premoženjske pravice upnika. Stečajno pravo je istočasno izraz zagotovila za zaščito temeljnih pravic pred nepotrebno izgubo oziroma razvrednotenjem premoženjske pravice upnika, ki se ga lahko prepreči. Urejevalna funkcija stečajnega prava je bistveno determinirana z ustavnim načelom pravne in socialne države, ustavne pravice do zasebne lastnine, pravice enakosti pred zakonom, pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter pravice svobode dela. Sodobna država je davčna država in učinkovito davčno ukrepanje je eden izmed pogojev za njen obstoj. Materialno davčno pravo je namreč zaznamovano s financiranjem države in posledično z načrtovanjem proračuna, kar rezultira v ustavnopravni zahtevi po učinkovitosti in njenim uresničevanjem. Zahtevo po obstoju učinkovite davčne države pa je možno formulirati tako, da je treba enkrat nastale davčne terjatve uveljavljati ne samo učinkovito, temveč tako, da je možen spregled izključno v izjemnih primerih. V nemškem zakonodajnem prostoru se je izoblikovalo pravilo, da ima stečajno pravo prednost pred davčnim pravom. Uveljavljanje pravic iz davčnodolžniškega razmerja nasproti insolventnemu dolžniku se ravna izključno po stečajnem pravu. Čeprav je davčnemu upniku v insolvenčnem zakonu v določenem obsegu dana pravica do prednostne poravnave iz stečajne mase, lahko to pravico po insolvenčnem zakonu uveljavlja le na osnovi predpisov o stečajnem postopku kot vsak drugi stečajni upnik.
Keywords: davčno pravo, stečajno pravo, kolizije, davčni upnik, država, ustavnopravne povezave
Published: 19.10.2016; Views: 779; Downloads: 76
.pdf Full text (845,39 KB)

7.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Keywords: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Published: 15.09.2016; Views: 1089; Downloads: 145
.pdf Full text (1,64 MB)

8.
PRAVNI IN DAVČNI VIDIKI VLAGANJA V PROGRAME PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Maja Šoba Tovšak, 2016, master's thesis

Abstract: Zdravo življenje je bistvenega pomena za dobro počutje in za polno udeležbo v družbi. Še pomembneje, zdravje prispeva k socialni koheziji in gospodarskemu razvoju, v smislu večje produktivnosti, ponudbe delovne sile in javne porabe. Stroški prevzemanja odgovornosti za ohranjanje zdravja in kvalitete življenja zgolj s strani države so že zdavnaj presegli razumne meje njene zmogljivosti. Odgovornost za ohranjanje zdravja prebivalstva je treba bolj kot kadarkoli prenesti tudi na druge deležnike, t.j. na posameznika, lokalne skupnosti, socialne partnerje in delodajalce. Ker večina odrasle populacije preživi pretežen del svojega aktivnega časa na delovnem mestu, predstavlja delovno okolje eno najustreznejših in najdaljnosežnejših vstopnih točk do posameznika in idealno mesto za izvajanje programov promocije zdravja. Kljub številnim koristim vlaganja v ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu in kljub zakonski obvezanosti so slovenski delodajalci, ki izvajajo promocijo zdravja skladno z zakonom, še vedno v manjšini. Razlogi za to so ne le v prenizki ozaveščenosti delodajalcev in zaposlenih o promociji zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih le-ta prinaša, temveč tudi v težavah pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu. Poleg tega so izdatki, ki jih delodajalci namenjajo za te ukrepe, neugodno davčno obravnavani. Ustrezna davčna politika bi lahko pripomogla k večjemu vlaganju delodajalcev v zdravje zaposlenih oziroma v programe promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. To bi po drugi strani imelo pozitivne posledice ne le za posameznike in delodajalce, temveč tudi (predvsem) za državo oziroma državno blagajno in družbo nasploh. Zaradi zavedanja pomembnosti obravnavane tematike države članice EU in oblikovalci politik, ob pomoči Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, razvijajo rešitve, ki bi se lahko, upoštevajoč nacionalni pravni red, uvedle z namenom razbremenitve delodajalcev in delavcev pri vlaganju v varno in zdravo življenje in delovno okolje. V nalogi so preučene in predlagane možne rešitve ter predlogi sprememb davčnopravne zakonodaje.
Keywords: davčno pravo, varnost in zdravje pri delu, promocija zdravja na delovnem mestu, davčne spodbude, bonitete, EU-OSHA
Published: 21.07.2016; Views: 1092; Downloads: 186
.pdf Full text (1,20 MB)

9.
DAVČNI VIDIK MATERIALNIH PRENOSOV IN MATERIALNIH STATUSNIH PREOBLIKOVANJ KAPITALSKIH DRUŽB
Tilen Čampa, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pri pisanju diplomske naloge sem pod drobnogled vzel področje davčno nevtralne obravnave postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj kapitalskih družb, ki ga, po zgledu Direktive Sveta 90/434/EGS in njenih dopolnitev, ureja VII. poglavje ZDDPO-2. Temeljna vprašanja, ki sem si jih zastavil v diplomski nalogi, se nanašajo predvsem na razloge za davčno nevtralno obravnavo teh postopkov, na njihovo korporacijsko pravno in davčnopravno urejenost v slovenskem pravu, ter na zakonsko predvidene načine za njihovo davčno nevtralno izvedbo in pogoje, ki jih morajo v ta namen izpolnjevati udeleženci teh postopkov. V prvem poglavju naloge sem se osredotočil na korporacijsko pravno urejenost postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj, opisal njihovo vsebino in razložil pomen, ki ga ti postopki imajo za realizacijo načela pluralizma pravnoorganizacijskih oblik družb v povezavi s svobodo podjetniškega odločanja. Nadaljeval sem z opredelitvami nekaterih osnovnih pojmov davčnega prava, katerih poznavanje predstavlja temelj za bolj poglobljeno preučevanje davčnopravne ureditve postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj. V četrtem poglavju diplomske naloge sem strnili iz teorije in veljavnih predpisov pridobljeno znanje korporacijskega in davčnega prava ter ga smiselno povezal, da bi preko interdisciplinarnega pristopa prišel do pravilnega razumevanja evropske in iz nje izhajajoče slovenske davčne ureditve postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj. Na tem mestu sem nekaj besed posvetil tudi pojmu davčne politike in vplivu globalizacije na njeno oblikovanje. V drugi polovici četrtega poglavja sem nato podrobneje preučili veljavno zakonsko ureditev davčno nevtralne izvedbe teh postopkov, pri čemer sem se omejil predvsem na določbe o pogojih za njihovo davčno nevtralno izvedbo in opozoril na nekatere specifike, ki izvirajo iz sistema samoobdavčitve.
Keywords: združitev, delitev, prenos premoženja, zamenjava kapitalskih deležev, obdavčitev, odlog obdavčitve, davčna nevtralnost, kapitalske družbe, davčno pravo, korporacijsko pravo, evropsko pravo
Published: 19.05.2016; Views: 1184; Downloads: 113
.pdf Full text (563,81 KB)

10.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Keywords: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Published: 25.03.2016; Views: 1454; Downloads: 402
.pdf Full text (2,18 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica