| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
POSLOVANJE V OFFSHORE DRUŽBAH IN ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA
Mojca Cvetko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Globalizacija in tehnološki napredek sta v svetu povzročila veliko zanimanje za offshore centre, ki predstavljajo veliko konkurenco tradicionalnim davčnim sistemom. Zanimanje je največje predvsem pri davčnih načrtovalcih, katerih ključna naloga je zniževanje stroškov, katerih velik del predstavljajo prav davki. Nižji davki omogočajo podjetjem boljše poslovne rezultate in večjo konkurenčnost na svetovnem trgu. Vse več podjetij in bogatih posameznikov se pri optimiziranju svoje davčne politike odloča za ustanavljanje podjetij v offshore centrih, kar jim omogoča plačevanje nižjih davkov, ki v povprečju znašajo le od 3-5% letno, kar je bistveno manj kot v ostalih onshore državah. Anonimnost je zraven nizkih davčnih stopenj pomembna značilnost offshore centrov. Prav ta omogoča, da so offshore centri uporabljeni za pranje denarja, ki izvira iz ilegalnih dejavnosti. Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zahteva od offshore centrov večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti, s čimer skušajo omejiti možnosti nezakonite trgovine in pranja denarja. Posamezniki in družbe, ki offshore centre uporabljajo za zniževanje davkov, bodo le-te uporabljali tudi v prihodnje. Z ukinitvijo anonimnosti pa bodo offshore centri postali manj zanimivi za pranje umazanega denarja.
Keywords: Ključne besede: offshore centri, davčno načrtovanje, škodljiva davčna konkurenca, sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, davčna utaja, tanka kapitalizacija, prenosne cene, pranje denarja, davek od dohodka pravnih oseb.
Published: 15.12.2009; Views: 2394; Downloads: 361
.pdf Full text (506,13 KB)

2.
Pojavne oblike davčnega izogibanja preko ugodnejših davčnih jurisdikcij
Tadeja Vomer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Posledica globalizacije je vedno večje zanimanje za offshore centre. Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov že leta 1776 zapisal, da visoka obdavčitev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v večji meri deležni sadov svojega dela. Predvsem davčni načrtovalci želijo poiskati najbolj ugodna bančna in finančna središča, kjer bodo lahko zaradi ugodnih davčnih obveznosti znižali svoje stroške. Gre za države, ki so izven dosega domačega davčnega sistema in ki zaradi določenih ugodnosti privabiljajo vedno več tujega kapitala. Offshore področja omogočajo tudi popolno anonimnost podatkov in poslovanja in nemalokrat postanejo predmet zlorabe za pranje umazanega denarja ter nastanejo ugodne razmere za druge oblike organiziranega kriminala, ki letno prinašajo ogromne vsote denarja. Zaradi tega je vedno bolj dejavna Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki od offshore centrov zahteva večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti. Kljub prizadevanju mednarodnih organizacij pa zanimanje za offshore centre še vedno raste in ker velja velika stopnja anonimnosti podatkov, je raziskovanje toliko težje, kar pa bi seveda uspešno rešili z ukinitvijo anonimnosti in pripomogli k temu, da offshore centri ne bi bili več zanimivi za pranje umazanega denarja.
Keywords: davčne oaze, offshore centri, vrste davčnih oaz, davčna struktrura, pranje denarja, škodljiva davčna konkurenca, davčno načrtovanje, davčna utaja, transferne cene.
Published: 27.08.2013; Views: 1108; Downloads: 147
.pdf Full text (1,01 MB)

3.
VLOGA IN POMEN UPRAVLJANJA DAVČNIH TVEGANJ V SLOVENSKIH PODJETJIH
Veronika Vuk Vočanec, 2015, master's thesis

Abstract: Upravljanje davčnih tveganj je postalo enako pomembno orodje tako za davčne oblasti kot za davkoplačevalce. Glede na njihove različne cilje njihovi pristopi niso vedno identični, toda vidno je znatno prekrivanje ciljev na področju doseganja večje gotovosti, manjšega števila sporov in administrativnih stroškov. Kakorkoli, ocena davčnega tveganja je orodje, s katerim morajo oblasti pa tudi davkoplačevalci skrbno ravnati. Davčno tveganje ima vzpone in padce. V poslu se denar služi s tveganjem, obvladovanje davčnih tveganj pa predstavlja del tveganj, ki so jim organizacije izpostavljene. Upravljanje davčnih tveganj je z drugo besedo premišljen pristop k sprejemljivim davčnim tveganjem in ne poskus znižanja tveganja na ničlo. Glavni cilj raziskave je proučiti, ali imajo izbrana slovenska podjetja organizirano davčno službo in kako je ta organizirana, kako so podjetja seznanjena z davčnimi tveganji in kako jih upravljajo ter ali imajo izdelano davčno strategijo. Odgovore na zastavljena vprašanja smo dobili na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od 51 slovenskih podjetij. Podatke smo analizirali s pomočjo statističnega paketa SPSS. V raziskavi smo prišli do spoznanj, da v slovenskem poslovnem prostoru to področje ni tako nedotaknjeno, kot je morda na prvi pogled, da v večini anketiranih podjetij nimajo vpeljanega samostojnega davčnega oddelka oziroma davčne službe, vendar se zavedajo pomembnosti davčnih tveganj, ter da so dovolj informirani o pomenu davčnih tveganj in njihovem upravljanju in imajo v določeni meri določeno, načrtovano davčno strategijo.
Keywords: davčna funkcija, davčna tveganja, davčna služba, upravljanje, davčno načrtovanje, modeli obvladovanja davčnih tveganj, kontrolni okvir.
Published: 26.08.2015; Views: 825; Downloads: 169
.pdf Full text (941,78 KB)

4.
NEVARNOSTI IN KORISTI DAVČNIH OAZ
Simon Arzenšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Izraz davčne oaze ali offshore centri, kot jih tudi poimenujemo, uporabljamo za okolje, kjer so ničelni ali pa zelo nizki davki. Prav zaradi tega se vedno več podjetij in tudi premožnejših fizičnih oseb odloča za prenos lastništva v davčne oaze. Podjetja se namreč s pomočjo davčnih oaz izogibajo plačilu davka in s tem povečujejo svoj dobiček. To ni nič novega, posamezniki se namreč že od samega začetka, od takrat, ko so se pojavili prvi davki, želijo izogibati plačilu davka oziroma narediti tako, da so davki čim nižji. Češ da davki niso prostovoljni prispevek, pač pa izsiljevanje. Dandanes se veliko podjetij odloči za prenos lastništva v davčne oaze. V Sloveniji naj bi bilo davčno breme preveliko in naj ne bi mogli držati stika s konkurenco, prav tako pa naj bi bilo v državi tudi preveč birokratskih ovir. V drugem delu diplomskega seminarja bomo ugotavljali, ali je davčno breme v Sloveniji res veliko večje kot v davčnih oazah, ter ali je mogoče s pomočjo davčnih oaz povečati uspešnost podjetja. V tretjem delu pa bomo ugotavljali, ali se kljub vedno večjim pritiskom raznih organizacij, ki se borijo proti davčnim oazam, še sploh splača prenos podjetja v davčne oaze.
Keywords: davčne oaze, davki, davčno načrtovanje, nevarnosti, koristi
Published: 04.11.2015; Views: 637; Downloads: 123
.pdf Full text (817,82 KB)

5.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Keywords: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Published: 25.03.2016; Views: 1132; Downloads: 333
.pdf Full text (2,18 MB)

6.
SPLOŠNO PROTIZAOBIDNO PRAVILO IN PROTIZAOBIDNI UKREPI V EU
Albina Komperšak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem globalnem in hitro razvijajočem svetu se pojavlja problem, da se davčna zakonodaja vedno težje prilagaja spreminjajočemu in kompleksnemu gospodarskemu sistemu. Mnogi zakoni ne sledijo več hitrim spremembam na globalnem trgu in tako nastajajo praznine v zakonih in zakoni ne delujejo, kot je bilo na začetku predvideno. Davkoplačevalci s svojo iznajdljivostjo in agresivnim davčnim načrtovanjem izkoriščajo te zakonske praznine v svojo korist, z zniževanjem davkov preko davčnega zaobida, ki dejansko ne krši zakonskih določb, je pa po svoji naravi v nasprotju z duhom oz. namenom zakona. Vse to zmanjšuje prihodke že tako osiromašenih davčnih blagajn. Splošno protizaobidno pravilo (GAAR) je uvedeno za preprečevanje takšnega zaobida in shem brez komercialne vsebine z glavnim ali enim izmed glavnih namenov pridobitve davčne ugodnosti. Evropska unija in razne organizacije, kot je OECD, se že leta borijo proti davčnim utajam in davčnim zaobidom, saj na podlagi teh, davčne blagajne izgubljajo milijarde evrov letno. GAAR je eden izmed orodij za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja, ki je priljubljeno predvsem pri večjih mednarodnih podjetjih.
Keywords: splošno protizaobidno pravilo, davčno izogibanje, davčni zaobid, agresivno davčno načrtovanje, preusmerjanje dobička
Published: 01.09.2016; Views: 725; Downloads: 60
.pdf Full text (1,97 MB)

7.
TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EU
Marko Pahor, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Keywords: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Published: 21.07.2016; Views: 1053; Downloads: 124
.pdf Full text (3,30 MB)

8.
IZOGIBANJE DVOJNEMU OBDAVČEVANJU
Brigita Kuhar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Problematika dvojnega obdavčevanja danes ni več v središču pozornosti držav članic OECD, ker so nekatere države sklenile skoraj vse bilateralne sporazume, ki so jih pri tej problematiki morale skleniti. Za nacionalne države dvojno obdavčevanje dohodka tako ni več ena večjih težav pri mednarodnem investiranju in trgovanju, temveč so to skrivanje dobičkov, utaja davkov in beg rezidentov v države z bolj ugodno zakonodajo. Sklepanje pogodb tako prehaja v naslednjo fazo, v sklepanje multilateralnih pogodb, kot sta FATCA in akcijski načrt BEPS-Report, katerih cilj je avtomatska izmenjava podatkov, vzpostavitev enotnih standardov pri obdavčevanju in razkrivanje agresivnega davčnega načrtovanja. V diplomskem delu želimo pokazati izzive, pred katerimi se nahajajo države, ko želijo vzpostaviti pravičnejšo davčno ureditev.
Keywords: izogibanje, dvojno obdavčevanje, vrste dohodkov, mednarodno obdavčevanje, davčno načrtovanje
Published: 18.10.2016; Views: 700; Downloads: 58
.pdf Full text (887,98 KB)

9.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Keywords: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Published: 07.11.2017; Views: 584; Downloads: 88
.pdf Full text (1,10 MB)

10.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, master's thesis

Abstract: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Keywords: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Published: 23.10.2019; Views: 139; Downloads: 24
.pdf Full text (2,77 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica