| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Samoprijava v davčnem postopku
Maša Žehelj, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjam z institutom s področja davčnega prava, in sicer z davčno samoprijavo. Ta institut je bil v našo zakonodajo sprejet z novelo Zakona o davčnem postopku - ZdavP-2B, leta 2005. Urejen je v 55. in 63. členu ZDavP-2, zakon pa sicer samega pojma ne definira. V nalogi skušam ugotoviti, ali bi se oprostitev na prekrškovni ravni morala raztegniti tudi na kazensko pravo, s čimer bi se onemogočilo, da se zavezanec z uporabo instituta davčne samoprijave inkriminira za kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Ugotovljeno je bilo, da število davčnih samoprijav z leti, odkar je bil institut sploh sprejet v našo zakonodajo, narašča, s čimer se tudi polni proračun, ki se drugače ne bi.
Keywords: Davčno pravo, davčni postopek, davčna samoprijava, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje
Published in DKUM: 18.01.2018; Views: 2047; Downloads: 429
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
PREGLED SANKCIJ NA PODROČJU ZATAJITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH
Monika Strauss, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče diplomskega projekta so davki. Države z davki izpolnjujejo fiskalne, socialne in ekonomske cilje. S plačevanjem davkov omogočamo obstoj in razvoj države, z njimi pa imajo davkoplačevalci obveznosti in tudi privilegije. Zaradi visokih davčnih stopenj in različnih drugih razlogov pride do zatajitev finančnih obveznosti, s katerimi se srečujemo povsod po svetu. Razlikujemo med zakonsko dovoljenim in zakonsko nedovoljenim neplačevanjem davkov. Pri zakonsko nedovoljenem plačevanju davkov obveznosti gre za nepravilno oziroma kaznivo dejanje davkoplačevalcev, ki ostaja dalj časa neodkrito. Zakonsko nedovoljenim zatajitvam finančnih obveznosti sledijo sankcije. V vsaki državi obstajajo razni zakoni, zakoniki ali druge uredbe, ki urejajo to področje. Osrednji problem diplomskega seminarja so razlike v sankcijah, ki za zatajitve finančnih obveznosti obstajajo v različnih državah. V diplomskem projektu opredeljujemo pojem zatajitev finančnih dejavnikov, metode zatajitve finančnih obveznosti in dejavnike, ki vplivajo na pogostost zatajitve. Osredotočamo se na sankcioniranje zatajitev finančnih obveznosti v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Nemčija in Amerika.
Keywords: davki, zatajitev finančnih obveznosti, vplivni dejavniki, sankcije, davčno kaznivo dejanje
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 1614; Downloads: 176
.pdf Full text (1,09 MB)

3.
Davčna amnestija in davčna samoprijava
Robert Vižintin, 2016, master's thesis

Abstract: Davčne amnestije so tako zgodovinsko kot ozemeljsko razširjene. Zasledimo jih že v antiki. Danes se svet nahaja v finančni, dolžniški in gospodarski krizi in davčne amnestije so ponovno priljubljena tema med politiki. Z davčno amnestijo se lahko namreč v kratkem času povečajo davčni prihodki, ne da bi država uvedla nove davke oziroma povečala obstoječo davčno obremenitev, ter davčna baza, kar predstavlja za politike zelo mamljivo ponudbo. Vendar ima davčna amnestija poleg pozitivnih tudi negativne učinke, predvsem ima negativni vpliv na davčno moralo, kar dolgoročno vodi do nižjih davčnih prihodkov. V prvem delu magistrske naloge sem analiziral davčno amnestijo iz različnih vidikov, in sicer političnega, zakonodajnega in makroekonomskega, nadalje sem analiziral razloge za in proti davčni amnestiji, prvi del pa sklenil z analizo davčne amnestije v praksi. V drugem delu magistrske naloge sem analiziral širši vidik davčne samoprijave. Razlika med davčno amnestijo in davčno samoprijavo je v tem, da mora biti pri davčni amnestiji zakonsko določeno natančno obdobje, v katerem se izvaja, medtem ko se pri davčni samoprijavi to obdobje določi poljubno. Davčna amnestija je tudi ugodnejša od davčne samoprijave. Pri davčni amnestiji davčni zavezanec običajno plača le del utajenih davkov in to po nižji davčni stopnji od običajne, medtem ko mora pri davčni samoprijavi zavezanec v celoti plačati premalo plačane davke ter obresti. Institut davčne samoprijave je v Sloveniji pravni institut, opredeljen v ZDavP-2, ki ob izpolnitvi pogojev, določenih z zakonom, daje davčnim zavezancem upravičenja na področju prekrškovnega prava, na področju davčnega (upravnega) prava pa jih nekoliko sankcionira – s pribitkom na obresti. S tem se želi doseči, da bi davčni zavezanec nepravilnosti davčnemu organu sporočil čim prej. Uspešno izvedena samoprijava pa ne izključuje samodejno odgovornosti za katerega od kaznivih dejanj po KZ-1. Institut davčne samoprijave ne odpravi obstoja davčnega prekrška, temveč ga naredi nekaznivega, kar pa ne velja za kaznivo dejanje. Povedano drugače, »prostovoljnost« pri davčni samoprijavi je močno podprta z obljubo davčnemu zavezancu, da ne bo kaznovan, vendar pa se takšna zakonodajalčeva obljuba nanaša le na davčni prekršek, ne pa tudi na kaznivo dejanje. Zakonodajalec lahko torej s »povabilom« k davčni samoprijavi (četudi lahko povsem nehote) davčnega zavezanca zapelje, da sam sebe prijavi, da je storil (veliko hujše) kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa pomeni kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V magistrski nalogi sem argumentiral tezo, da bi bilo potrebno učinke davčne samoprijave razpotegniti tudi na kazniva dejanja. Tako pravna ureditev instituta davčne samoprijave v Sloveniji ne bi več povzročala neenakopravne obravnave zavezancev za davek. S tem bi zakonodajalec tudi preprečil, da bi vabilo k priznanju davčnega prekrška pravzaprav lahko pomenilo samoovadbo za kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa bi pomenila kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V zvezi s tem sem v magistrski nalogi analiziral privilegij zoper samoobtožbo, primerjal davčne prekrške in davčna kazniva dejanja, analiziral kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu KZ-1, primerjal davčni in kazenski postopek, analiziral dopustnost dokazov iz nekazenskih postopkov ter analiziral institut davčne samoprijave v Republiki Sloveniji.
Keywords: davčna amnestija, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje, davčna zatajitev, davčni postopek, kazenski postopek, vzporedni postopek, davčna samoprijava.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 3039; Downloads: 303
.pdf Full text (1,43 MB)

4.
RAZLIKOVANJE MED DAVČNIM IZOGIBANJEM, DAVČNIM ZAOBIDENJEM IN DAVČNO ZATAJITVIJO V DAVČNEM IN KAZENSKEM PRAVU
Jože Kozina, 2011, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge bom predstavil osnovne značilnosti treh modalitet davčnega izmikanja, in sicer davčno izogibanje, davčno zaobidenje in davčno zatajitev. Glede na to, da so prehodi med njimi v vsakodnevni davčni praksi običajno zelo zastrti in nedefinirani bom poskušal na podlagi praktičnih primerov izpostaviti in ponazoriti tiste opredelilne elemente, ki so za vsako izmed njih najbolj tipični in s tem tudi prepoznavni. Strokovno pravilno, pravno argumentirano in čimbolj predvidljivo umeščanje konkretnih davčno dejanskih stanov iz davčnega vsakdana, je ključnega pomena tako z vidika pravne varnosti samega davčnega zavezanca kot tudi z vidika tistih subjektov, ki so z določitvijo njegove vsakokratne davčne obveznosti in umestitvijo njegovih siceršnjih ravnanj, usmerjenih v njihovo izmikanje, tako ali drugače neposredno povezani. Da bi bile njihove tovrstne odločitve čimbolj pravilne, zakonite in pravočasne, izpostavljam tudi izjemno velik pomen poznavanja za strokovno pravilen opis potrebnih zakonskih in dejanskih gradnikov davčno kaznivega dejanja, ki bi se morali zrcaliti v vsakokratnih kazenskih ovadbah davčnega organa in policije oziroma obtožnih aktih državnega tožilca.
Keywords: davčno izmikanje, davčno izogibanje, davčno zaobidenje, kaznivo dejanje davčna zatajitev, korporacijski davek, davek na dodano vrednost, dohodnina, davčni zavezanec, kazenaki pregon, opis kaznivega dejanja
Published in DKUM: 11.05.2011; Views: 4482; Downloads: 1010
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 1.5 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica