| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 121
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB TER PRIMERJAVA DAVČNIH STOPENJ ZNOTRAJ EU
Maja Pavšič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davčni sistemi držav članic EU so neusklajeni, saj je vsaka država članica suverena pri odločanju o svoji davčni politiki. Zaradi te neusklajenosti prihaja do raznih problemov (davčne diskriminacije, dvojnega obdavčevanja, davčne konkurence,…), ki jih želi EU odpraviti s ciljem harmonizacije davčnih politik. Davčna konkurenca je eden izmed temeljnih vzrokov, da države članice znižujejo svoje davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb ter tako skušajo ustvariti podjetjem davčno bolj prijazno klimo. Tako je tudi Slovenija z novim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) uspela nekoliko zmanjšati davčno obremenitev podjetij. Kljub trendu nižanja davčnih stopenj so gospodarski subjekti v EU v povprečju visoko obdavčeni. Države članice EU pa imajo zelo različne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb, saj znaša najnižja davčna stopnja 10 %, najvišja pa 35 %. Razlike v efektivnih davčnih stopnjah med državami članicami pa so le nekoliko nižje.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, neposredni davki, davčni sistemi, zakonska davčna stopnja, efektivna davčna stopnja, davčna olajšava, davčni prihodki, davčne oaze, davčna utaja
Published: 14.10.2009; Views: 4390; Downloads: 741
.pdf Full text (730,66 KB)

53.
INTEGRACIJA E-DOKUMENTOV V CELOVITE POSLOVNE INFORMACIJSKE REŠITVE
Martina Založnik, 2012, master's thesis

Abstract: POVZETEK Z vidika ekonomistov je javna uprava proizvodnja dobrin in storitev, namenjenih zadovoljeva¬nju potreb potrošnikov – državljanov. Kot del javne uprave predstavlja državna uprava državo kot skupnost ljudi, ki živi na določenem območju in zadovoljuje njihove potrebe, hkrati pa izvršuje državno prisilo. Javni sektor pa je zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti, pri čemer gre za dejavnosti po netržnih načelih. Tako javna kot državna uprava se v celoti financirata iz proračuna, to pa pomeni, da njuno financiranje ne temelji na učinkovitosti in uspešnosti, njun obstoj ni odvisen od poslovne uspešnosti (dobička). E-uprava kot e-poslovni model rešuje odsotnost konkurence (ta je posledica monopolnega položaja javnega sektorja pri nudenju obveznih storitev občanom in podjetjem) tako, da skuša težnjo po dobičku nadomestiti s težnjo po čim nižjih stroških ob upoštevanju potreb uporabnikov, odsotnost konkurence pa nadomestiti s spremljanjem učinkovitosti in uspešnosti ter medsebojnim primerjanjem posameznih organizacij javne uprave. Celovito povezan in na poslovnem modelu temelječ sistem, ki zagotavlja optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodane vrednosti tako same organizacije kot tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev je celovita poslovnoinformacijska rešitev. Poleg izvajanja osnovne funkcije, tj. računalniške obdelave podatkov, omogočajo celovite poslovno¬informacijske rešitve tudi integracijo poslovanja za učinkovito podporo poslovnim procesom ter njihove racionalizacije in standardizacije na vseh ravneh organizacijske strukture. Uvajanje celovitih poslovnoinformacijskih rešitev predstavlja enega ključnih vzvodov za nujno potrebno prenovo in reorganizacijo poslovanja. Prenova najpogosteje temelji na prenosu tako imenovane najboljše prakse, ki je zajeta v teh rešitvah. Namen uvajanja celovitih poslovnoinformacijskih rešitev v javni upravi je podpora njenemu poslovanju za zagotovitev urejenega in transparentnega poslovanja javne uprave tako, da bodo vsi postopki pravilno izvedeni in tudi ustrezno dokumentirani. Posledica takšnega poslovanja je učinkovitejša in za uporabnika storitev prijaznejša javna uprava. Magistrsko delo smo razdelili na dva vsebinska dela – na teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem državne uprave, javne uprave in javnega sektorja po različnih avtorjih. Na podlagi teh opredelitev smo v nadaljevanju izpeljali opredelitev pojma e-uprava in jo prikazali kot poseben e-poslovni model. Za potrebe magistrskega dela smo opredelili še pojem in namen ter pomen upravljanja dokumentarnega gradiva v javni upravi, saj prav slednje pokriva področje dela, kjer je dokument v fizični ali elektronski obliki začetek in konec poti tega dokumenta, ki je sicer kot vhodni ali izhodni dokument rezultat drugih procesov v poslovanju javne uprave. Zaradi stroge normativne ureditve upravljanja z dokumentarnim gradivom v javni upravi smo predstavili najbolj pomembne tuje in domače pravne vire, ki to področje pravno urejajo. Ker smejo državni organi za upravljanje dokumentarnega gradiva uporabljati samo informacijske rešitve, te pa morajo prav tako ustrezati strogim normativnim predpisom, smo predstavili tudi informacijske sisteme za upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi in zakonske zahteve zanje. Teoretični del smo zaključili z orisom celovitih poslovnoinformacijskih rešitev s poudarkom na posebnostih le-teh, to je na prenovi poslovnih procesov, opozorili pa smo tudi na posebnosti prenove procesov v e-upravi. V empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali integracijo e-dokumentov v celovito poslovnoinformacijsko rešitev, ki jo implementira Davčna uprava Republike Slovenije, sicer organ v sestavi Ministrstva za finance. V uvodnem delu tega dela naloge smo najprej predstavili Davčno upravo, za tem pa standardno celovito poslovnoinformacijsko rešitev za davčne uprave, ki jo Davčna uprava implementira, s
Keywords: Ključne besede: javna uprava, državna uprava, javni sektor, e-poslovanje, e-uprava kot e-poslovni model, upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi, informacijski sistemi za upravljanje z dokumentarnim gradivom, celovite poslovnoinformacijske rešitve, prenova poslovnih procesov, DURS, davčni procesi in e-dokumenti, ePIS, eDIS, integracija ePIS-eDIS.
Published: 13.08.2012; Views: 1541; Downloads: 233
.pdf Full text (3,05 MB)

54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica