Search the digital library catalog

Keywords: davki, obveznosti, davčna politika, obdavčenje, inšpekcijske službe, pravna ureditev, računalniško izmenjavanje podatkov, podatki, zakonodaja, davčne službe, učinkovitost, delovna uspešnost, izvršilni postopek, kontrola, davčni sistemi, Evropska unija, mednarodne primerjave, Slovenija, EU
Published: 28.09.2007; Views: 1851; Downloads: 186
Full text (877,94 KB)

Abstract: Davčni svetovalci se že dolgo več ne ukvarjajo zgolj s preventivnim svetovanjem, temveč vedno bolj prevzemajo tudi vlogo pooblaščencev v davčnih inšpekcijskih nadzorih, kjer kot strokovnjaki z davčnega področja sodelujejo z inšpektorji pri davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki jih le ti opravljajo pri strankah davčnih svetovalcev. V tej diplomski nalogi prikazujemo zaokroženo celoto problematike davčnega inšpekcijskega nadzora in sodelovanja davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena od podvrst davčnega nadzora, vsekakor pa najpomembnejša in najpogostejša. Osebe, nad katerimi se vrši davčni inšpekcijski nadzor, lahko vsa dejanja opravljajo same. Dejstvo pa je, da te osebe večinoma nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno kvalitetno sodelovale z davčnimi inšpektorji. S tem namenom se stranke veliko krat odločijo, da ob nastopu davčnega inšpekcijskega nadzora poiščejo pomoč davčnih svetovalcev. Davčni inšpekcijski nadzor se formalno prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po vročitvi sklepa se navadno opravi uvodni pogovor, v katerem davčni inšpektor predstavi predvsem, kateri davki in katero davčno obdobje bodo predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Sledi ugotovitveni postopek, v katerem davčni inšpektor ob sodelovanju zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca, davčnega svetovalca, zbira potrebno dokumentacijo, na podlagi katere kasneje sestavi zapisnik, na katerega lahko poda zavezanec za davek pripombe. Sledi izdaja odločbe, ki je navadno odmerna in zoper katero lahko poda zavezanec za davek pritožbo na drugostopenjski organ. V vseh omenjenih fazah postopka in pri posameznih pravnih sredstvih opisujemo pomen davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki lahko s svojim znanjem znatno pripomore zavezancu za davek k rešitvi davčnega problema.
Keywords: Davčni nadzor, inšpekcijski nadzor, davčni svetovalec, davčno svetovanje, davčni postopek, davčni pooblaščenec.
Published: 15.12.2009; Views: 2494; Downloads: 324
Full text (867,75 KB)

Abstract: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Keywords: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Published: 17.03.2010; Views: 2404; Downloads: 296
Full text (1,33 MB)

Abstract: Davčni prekrški so posebna vrsta prekrškov, ki jih opredeljuje davčna zakonodaja in so v pravni sistem Republike Slovenije umeščeni preko več posameznih zakonov, kar onemogoča jasen pregled, predvsem ko se pojavi vprašanje sankcioniranja. Razkropljenost onemogoča oziroma otežuje njihovo sistemsko obravnavo, prav tako pa posameznikom onemogoča seznanitev z njimi oziroma le-ta zahteva precejšen napor. Vse to se kaže tudi v preštevilnih postopkih za prekrške, ki obremenjujejo že tako preobremenjena sodišča in načenjajo vprašanja o pravičnosti prekrškovnega prava, hkrati pa opozarjajo na zgrešeni cilj, da sankcioniranje prekrškov ne polni le državne blagajne, temveč mora v državi predvsem zagotavljati red, ki mora temeljiti na načelu pravičnosti. Diplomsko delo obravnava razmejitev davčnih prekrškov od ostalih prekrškov in poudarja tudi ločnico med prekrški in kaznivimi dejanji in s tem v zvezi izpostavlja kaznivo dejanje davčne zatajitve. Predstavljen je sistem odgovornosti in sankcioniranja davčnih prekrškov na podlagi obravnave posameznih davčnih zakonov. Celotna obravnava temelji na upoštevanju davčnih zakonov in Zakona o prekrških — 1, v zvezi s katerim je predstavljen tudi postopek za prekrške in na temelju tega analiza pogostosti davčnih prekrškov na Koroškem in v Sloveniji.
Keywords: prekrški, davčni prekrški, globa, davčna zatajitev, prekrškovni organi, hitri postopek, statistika prekrškov
Published: 27.09.2010; Views: 2829; Downloads: 409
Full text (433,11 KB)

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavil davčno izvršbo, ki predstavlja poseben, samostojen postopek znotraj davčnega postopka. Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega dolga. Naloga predstavlja začetek davčne izvršbe, katero davčni organ začne, če dolžnik v predpisanem roku obveznosti ne poravna oziroma ne poskrbi za ustrezno obliko zavarovanja. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Skozi nalogo so predstavljeni instituti davčne izvršbe, to je: poroštvo, odpis, odlog, zadržanje, ustavitev in zastaranje. Poseben poudarek je na izbiri načinov in sredstev davčne izvršbe. Kateri način oziroma katero sredstvo davčne izvršbe bo davčni organ uporabil na prvem mestu z zakonom ni določen, vendar nanj napotujejo sama načela. Davčni organ mora med postopkom davčne izvršbe upoštevati sorazmernost poplačila in izvesti davčno izvršbo tako, da je za dolžnika čim manj neugodna. Namen naloge je predstaviti davčno izvršbo ne samo z vidika davčnega organa, ki jo izvaja, marveč tudi s strani dolžnika in tretjih oseb. Tako davčni postopek med vsemi določbami vsebuje tudi institute, namenjene varovanju dolžnika in tretjih, tako vsebuje pravno sredstvo pritožbe in ugovora, določeni predmeti oziroma premoženje pa je iz same davčne izvršbe izvzeto, oziroma je izvršba na te predmete omejena. Potrebno je tudi poudariti, da je za vsako premoženje oziroma predmet izvršbe predpisan postopek rubeža in način prodaje.
Keywords: davčna izvršba, davčni postopek, sklep o izvršbi, izvršilni naslov, izvršljivost, sredstvo izvršbe, pritožba, ugovor, rubež, predmet izvršbe.
Published: 15.11.2010; Views: 2561; Downloads: 403
Full text (924,41 KB)